Premier Robert Golob je gostil predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Osrednja tema pogovora je bil položaj manjšine, zlasti na področju šolstva, medijev ter političnega zastopstva v italijanskem parlamentu in deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine (FJK). Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma pa je premierja pozvala, naj popravi "napako državniške brezbrižnosti" predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se ob obisku Italije ni poklonila nekaterim narodnim junakom.
Premier Robert Golob je pred obiskom v Rimu danes gostil predstavnike slovenske manjšine v Italiji.
Predstavniki manjšine so na srečanju v Ljubljani opozorili na problematiko glede reorganizacije šolskega sistema, ki predvideva krčenje mreže slovenskih ravnateljstev v FJK. Pristojni italijanski ministrstvi sta namreč letos sprejeli odlok, po katerem bodo v FJK med letoma 2024 in 2027 ukinili tri ravnateljstva šol s slovenskim učnim jezikom.
Opozorili so tudi na problematiko nepriznavanja diplom in na neurejeno vprašanje avtonomije sedeža italijanske radiotelevizije Rai v FJK.
Predstavniki slovenske skupnosti v Italiji so se tudi zavzeli za izboljšanje finančnega položaja manjšinskih organizacij.
Kot je sporočil vladni urad za komuniciranje, bo eno ključnih sporočil, ki jih bo v torek italijanskemu vrhu na pogovorih prenesel premier Golob, pomen načela pozitivne recipročnosti. Pomembno je, da vladi sodelujeta pri zagotavljanju pravic in razvoja obeh manjšin – slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji – ter skrbita za izmenjavo dobrih praks in učinkovitih rešitev, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenska manjšina v Italiji v nasprotju z italijansko v Sloveniji nima zagotovljenega sedeža v parlamentu v Rimu. Prejšnje italijanske vlade temu niso bile naklonjene, v Golobovem kabinetu pa napovedujejo nadaljevanje prizadevanj v tej smeri.
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma pa je premierja v nedeljo v pismu pozvala, naj ob obisku v Rimu položi venca ob spominskem obeležju slovenskemu diplomatu Cirilu Kotniku, ki ga je po nemški okupaciji Rima leta 1943 mučil Gestapo ter v spomin na devet partizanov, ki so jih italijanske sile zajele v bitki na Nanosu leta 1942 in so jih kasneje ustrelili v trdnjavi Forte Bravetta blizu Rima.
Kot je v pismu zapisal predsednik fundacije Marko Bidovec, bi tako premier popravil “napako državniške brezbrižnosti” predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se ob večdnevnem obisku v Italiji maja letos ni poklonila tem narodnim junakom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje