Premier Robert Golob je pred današnjim vrhom EU–Zahodni Balkan ponovno podprl začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo ter Bosno in Hercegovino. Vprašanje širitve je treba po njegovem obravnavati v paketu in geopolitično. Dodaja pa, da ni nujno, da bo do soglasja prišlo že na zasedanju Evropskega sveta, ki se bo začelo v četrtek.
“Vprašanje širitve je treba pogledati geopolitično in obravnavati v paketu, kjer se to le da,” je glede odločanja o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo ter BiH, ki je na dnevnem redu Evropskega sveta, povedal Robert Golob.
Paketno odločanje je po njegovem mnenju trenutno najbolj realna možnost, vendar pa je vse mogoče. Tako ni nujno, da bodo voditelji soglasje dosegli že na tokratnem vrhu, ampak šele na enem od naslednjih, je dejal premier, ki je v Bruselj prispel z obiska pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu. Naslednje zasedanje je predvideno za marec prihodnje leto.
Na vprašanje, ali Macron podpira slovensko pobudo, da bi morali že na tem vrhu odobriti začetek pristopnih pogajanj z BiH, je odgovoril, da odgovor prepušča francoskemu predsedniku. “Smo pa načeloma glede tega na istem stališču,” je pojasnil.
Voditelji EU in Zahodnega Balkana soglasni glede prihodnosti regije v uniji
“Vrh je bil priložnost za ponovno potrditev tega, da je usoda Zahodnega Balkana v Evropski uniji,” je po skupnem zasedanju voditeljev članic EU in šestih držav Zahodnega Balkana, ki so sprejeli tudi skupno izjavo, povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Poudaril je, da si želijo okrepiti sodelovanje na vseh področjih. Pri tem je izpostavil koncept postopne integracije, ki bi državam Zahodnega Balkana prinesel nekatere koristi članstva, še preden bi se uradno pridružile uniji.
Postopnemu vključevanju je namenjen šest milijard evrov vreden načrt za rast Zahodnega Balkana, ki ga je v začetku novembra predstavila Evropska komisija.
Kot je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, načrt sestavljajo štirje stebri. Prvi je odprtje evropskega notranjega trga za Zahodni Balkan na sedmih področjih, kot so carinska politika, transport in mobilno gostovanje.
Drugi steber predvideva vzpostavitev skupnega regionalnega trga, kar bi lahko za deset odstotkov okrepilo bruto domači proizvod regije, je dejala. V okviru tretjega stebra bodo morale države v regiji sprejeti ustrezne reforme, ki bodo zagotovile enake konkurenčne pogoje. Četrti steber pa predstavljajo naložbe, je pojasnila von der Leyen.
“To je širša slika, vendar pa prihaja tudi do številnih majhnih korakov naprej,” je povedala. Pri tem je omenila skupni načrt za posodobitev mejnih prehodov, kar bo pripomoglo k bolj tekočemu transportu.
Med prednostnimi področji sodelovanja med EU in Zahodnim Balkanom je predsednik Evropskega sveta izpostavil še področje zunanje in varnostne politike. Voditelji EU so kolege iz zahodnobalkanskih držav pozvali k spoštovanju sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene agresije na Ukrajino.
Sodelovanje pa želita strani okrepiti tudi na področju boja proti dezinformacijam in kibernetskim napadom, pa tudi na področju migracij, kjer je potrebna večja usklajenost, je dejal Michel.
Predsedniki vlad in držav članic so po njegovih besedah kolege iz regije pozvali še k reševanju sporov, saj evropski projekt temelji na spravi.
Vrh EU in Zahodnega Balkana je bil uvod v zasedanje Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji sedemindvajseterice razpravljali o širitvi unije na Zahodni Balkan in na vzhod, pa tudi o reviziji večletnega proračuna unije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje