Predsednik vlade Robert Golob je ministrom naročil, naj vsak na svojem področju najde vire prihrankov, s katerimi bo vlada financirala popoplavno sanacijo. Med prihranki je tudi neusklajevanje socialnih transferjev z inflacijo, kar sodi v resor ministra za delo Luke Mesca iz Levice. Danes je njen poslanec Milan Jakopovič v parlamentu o tej temi povprašal premierja. Njegov odgovor je bil zelo oster.
Za popoplavno sanacijo mora vlada v proračunih za letos in prihodnja leta najti več milijard evrov. Predsednik vlade Robert Golob je ministrom zato naročil, naj vsak na svojem področju najde vire prihrankov. Med njimi je bilo tudi neusklajevanje socialnih transferjev z inflacijo, za kar je odgovorno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec.
Koalicijska stranka Levica je temu ukrepu, ki prizadene najranljivejše, nasprotovala, danes pa je njen poslanec Milan Jakopovič v parlamentu o tej temi povprašal premierja. Njegov odgovor je bil zelo oster.
Jakopovič je v poslanskem vprašanju dejal, da imamo poleg energetske krize in vojn še eno krizo, in to je izjemno visoka inflacija, ki povzroča spiralo drvenja v revščino pri tistih, ki imajo najmanjše dohodke. “Lahko ji rečemo tudi prikriti ubijalec upanja,” je poudaril poslanec najmanjše koalicijske stranke. Najosnovnejše dobrine – hrana, energija, stanovanjski stroški – pa so se podražile še bolj, kot kaže inflacija.
“To pomeni, da bo ukrep, ki ga je potrdila vlada, neuskladitev socialnih transferjev, najbolj prizadel ravno tisti del skupnosti, ki je najranljivejši. Tem skupinam so namreč namenjeni socialni in družinski transferji, denarna pomoč, varstveni dodatek za upokojence z majhnimi dohodki in v stiski, otroški dodatek, štipendije in subvencije vrtcev in najemnine. Dejstvo je, da povzročimo, če v času tako visoke inflacije teh transferjev ne uskladimo, tem ljudem še večje stiske,” je poudaril Jakopovič. “Zato vas, spoštovani gospod predsednik vlade, kot najbolj odgovornega za delo vlade, sprašujem, ali nasprotujete uskladitvi transferjev in ali je teh nekaj deset milijonov v milijardnem proračunu res tako visok strošek, da si ga država ne more privoščiti, ob tem, ko obravnava vse ostale probleme, ne da prelaga rešitve na neke druge ranljive skupine?” je vprašal Jakopovič.
Oster odgovor premierja in napoved dviga trošarin
Golob je koalicijski partnerici Levici v odgovoru namenil zelo ostre besede. Povedal je, da situacija, v kateri se je znašla Slovenija letos ob pripravi proračuna, ni plod dela vlade, ampak poplav in drugih kriz. “Fiskalni okvir je tisti, ki nam nalaga, da v letih 2024 in 2025 začnemo usklajevanje proračuna z našimi dolgoročnimi finančnimi sposobnimi,” je poudaril Golob. Povedal je, da bo vlada za sanacijo po poplavah samo letos nakazala 600 milijonov. “Ta denar je treba nekje dobiti in enako bo treba dobiti 1,1 milijarde za prihodnje leto,” je opozoril premier.
Da bi poiskali ta sredstva, je ministrstvo za finance med načrtovanjem vsakemu od ministrstev dalo nalogo, da poišče področja, kjer so mogoči prihranki s čim manj negativnimi posledicami. “Vsako ministrstvo se je o tem samostojno odločalo. Nisem se vpletal v delo ministrstev, še najmanj v delo ministrstva za delo, družine in socialne zadeve,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da je “avtonomna pravica in dolžnost vsakega ministra, da pride s predlogi, kako bo zagotovil sredstva, ki jih namenimo poplavam”.
“Danes priti sem in potem izigravati sklepe vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa četudi je boleče. Pri marsikaterem ministru opažam, da je namenoma pustil izven proračuna tiste (ukrepe), ki jih je najtežje zavrniti tukaj (v parlamentu, op. p.), da si je s tem olajšal delo. Meni je žal, da je to vaš minister,” je poslancu Levice Jakopoviču odgovoril premier. “Upam, da ste z njim opravili temeljito razpravo, zakaj je do tega predloga prišlo,” je dodal.
Napovedal je boljši nadzor nad socialno pomočjo.” Pri socialni pomoči je treba upoštevati stisko ljudi in pomoči ne zmanjševati, ker nihče ne zmanjšuje, ampak je treba preprečiti tudi zlorabe,” je poudaril premier in dodal, da je treba to storiti tako, “da se ne izplača bolj biti doma kot delati, upam, da se o tem strinjamo vsi”.
Boljši nadzor nad porabo teh sredstev bi vpeljali “prek digitalne kartice, ki je žal iz ne vem katerega razloga ne znamo ali nočemo vpeljati”. Ko bo dodaten nadzor vzpostavljen in se socialna pomoč ne bo več zlorabljala, pa je premier napovedal vzpostavitev dodatnih virov denarja. “Napovedujem, da bo ministrstvo za finance preučilo dodatne vire z vidika dviga trošarin na tobačne izdelke, sladke pijače in po možnosti tudi na žgane pijače. Zato da bomo zagotovili sredstva, ki jih vašemu ministru ni uspelo, zato da bomo lahko usklajevali socialne transferje,” je zaključil predsednik vlade. Njegovo izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Nato je premier poslancu dodatno pojasnil, da “bomo našli dodatne vire s trošarinami na sladke pijače, tobačne izdelke in žgane pijače. In če jih bomo našli, jih bomo lahko namenili za vse najranljivejše skupine, ne nujno samo za socialno pomoč.” Poudaril je še, da moramo ob rekordno nizki brezposelnosti “prvenstveno stimulirati tiste, ki delajo”, in “tiste, ki tega ne zmorejo (in dobivajo socialno pomoč), nadzirati, za kaj ta denar porabijo”.
Dodal je, da je “vedno priročno, da je, ko je slaba novica, predsednik vlade tisti, ki naj odgovarja, ko je pa dobra, takrat so pa ministri, ki se s tem hvalijo. Tako je. Meni je to povsem v redu, saj sem se navadil te vloge, ampak bodimo pošteni v parlamentu,” je še povedal Golob.
Za komentar smo prosili tudi vodjo poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca.
“Stvari, ki jih je omenjal (premier), so popolnoma v pristojnosti ministrstva za finance, zato bi pričakovali, da bi minister za finance to (predlog zvišanja trošarin) sam naredil veliko prej,” je na vprašanje N1 odgovoril Vatovec in dodal, da odgovor premierja v Levici razumejo “kot signal, da so se pripravljeni o tem pogovarjati, in pozdravljamo to odločitev”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje