Menu Item
Predsednik vlade Robert Golob je na današnji redni seji državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja. Vprašanja so se nanašala na potek zdravniške stavke in možnostih za njen konec, potek sanacije po avgustovskih poplavah ter vladne prioritete pri nadgradnji in prenovi infrastrukture. Premier je dejal, da bo na jutrišnjem sestanku predstavnike Fidesa znova pozval k zamrznitvi stavke. "Ustavna pravica do stavke je, žal, manj vredna kot ustavna pravica do osnovnih življenjskih pravic, ki se danes kršijo s strani Fidesa," je poudaril.
S poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in njegovi ministrski ekipi se je v državnem zboru opoldne začela redna seja.
V luči stavke sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki teče že osmi teden, pogajanjih brez bistvenega napredka in uveljavitvi umika soglasij zdravnikov za nadurno delo sta premierja Goloba pričakovano čakali dve poslanski vprašanji na to temo.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič ga je vprašala, ali je bil seznanjen s podpisom sporazuma o vzpostavitvi posebnega zdravstvenega stebra lani januarja. Zanimalo jo je tudi, ali se kot predsednik vlade tudi sam čuti osebno odgovornega za najdaljšo stavko Fidesa v zgodovini države. “Kaj in kdaj boste storili nekaj konkretnega, da se ta stavka konča,” je zanimalo poslanko Nove Slovenije.
Predsednik vlade ji je odgovoril, da gre za zelo perečo zadevo, o kateri je treba govoriti brez dlake na jeziku, ob tem pa se je zahvalil vsem zdravnikom, ki ne poslušajo Fidesa, ampak so prisluhnili svoji vesti in še naprej skrbijo za paciente. Po mnenju premierja Goloba sindikat Fides zastopa izrazito manjšinski del zdravnikov.
O lani podpisanem sporazumu o vzpostavitvi posebnega zdravstvenega stebra je Golob dejal, da ga je podpisal nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, a da ob podpisu niso vedeli, da bo državo avgusta prizadela huda ujma, ki je zamaknila implementacijo reforme plačnega sistema.
“Član Fidesa ni vreden nič več kot medicinska sestra”
“Takrat smo obvestili vse sindikate, vključno s sodno vejo oblasti, da bo plačna reforma zamaknjena, da se bodo učinki plačne reforme zamaknili na 1. januar 2025. Vsi sindikati, razen Fidesa, so razumeli, da je treba implementacijo plačne reforme zamakniti,” je poudaril Robert Golob.
Dejal je, da Fides tega nikakor noče razumeti in da so raje vzeli za talce paciente in najranljivejše skupine. Po mnenju predsednika vlade predstavnikov Fidesa ne zanima nič drugega kot to, da bi si zase izposlovali čim boljše finančne pogoje.
O poteku pogajanj o plačni reformi je premier poslanki NSi odgovoril, da je reforma na mizi, pogajanja pa še vedno potekajo. Po njegovem mnenju se lahko plačna nesorazmerja v javnem zdravstvu rešijo zgolj preko stebrnih pogajanj, na katerih so poleg predstavnikov Fidesa tudi ostali reprezentativni sindikati v zdravstvu.
“Član Fidesa ni vreden nič več kot medicinska sestra. Vsi si zaslužijo boljše plače in pogoje. Vsi bodo to dobili, ampak naenkrat, ne po posameznih skupinah,” je poudaril premier Golob. Da je do stavke prišlo, je po mnenju predsednika vlade kriv nekdanji zdravstveni minister Bešič Loredan, ki je prisluhnil mladim zdravnikom in jim pred ostalimi skupinami dvignil plače. Prav to je po Golobovem mnenju razlog, da se takšnih stvari vlada ne sme lotevati parcialno, ampak celovito.
Premier je dejal še, da so ga predstavniki Fidesa jutri povabili na sestanek, ki se ga bo udeležil. O morebitnih dodatnih ukrepih pa je dejal, da bi bilo treba najprej stavko zamrzniti.
“Agonije pacientov ne povzroča vlada, ampak Fides z nerazumnim vztrajanjem pri stavki. Mi smo na pogovore in pogajanja vedno pripravljeni,” je dejal. Dodal je, da je ustavna pravica do stavke manj vredna do ustavne pravice do osnovnih človekovih pravic, “ki se danes kršijo s strani predstavnikov Fidesa”.
V Fidesu so prepričani, da se stanje v javnem zdravstvu lahko izboljša, a mora pripravljenost za to pokazati tudi vlada. Ob tem so poudarili, da so iz kabineta predsednika vlade prejeli povabilo na srečanje, na katerega so se z veseljem odzvali, saj kaže korak v pravo smer.
So pa bili v Fidesu pred torkovim nadaljevanjem pogajanj presenečeni nad premierjevo izjavo. “Nad njegovimi besedami smo zgroženi, saj jasno kažejo, kakšna je pripravljenost vlade na iskanje konsenza za končno ureditev razmer v slovenskem javnem zdravstvu,” so poudarili v sporočilu za javnost.
“Pogajanja lahko pospešimo, ne bomo pa se ločeno pogajali z eno samo interesno skupino”
Predsednica odbora državnega zbora za zdravstvo in poslanka Svobode Tamara Kozlovič je predsednika svoje matične stranke vprašala, katere ukrepe vlada še lahko sprejme, da bodo pacientom zagotovljene potrebne storitve, in kaj bo vlada storila za končanje zdravniške stavke. Zanimalo jo je tudi, kako lahko vlada motivira Fides, da se bo ta začel vključevati na pogajanjih.
Golob je ponovil nekatere stvari, ki jih je že poudaril v odgovoru poslanki Vidi Čadonič Špelič, med drugim tudi, da se plačni stebri v zdravstvu ne bodo reševali ločeno, temveč bo vanje treba zajeti tudi medicinske sestre in negovalno osebje.
“V vsakem primeru lahko pospešimo stebrna pogajanja o celotnem zdravstvenem sistemu, ne bomo pa se ločeno pogajali z eno samo interesno skupino,” je poudaril Golob in dodal, da ima vlada zavezo, da v naslednjih tednih in mesecih pride do prenove plačnega sistema.
Ob tem je še dejal, da je stavka odkrila “rak rane”, ki jih nihče ni naslovil v zadnjih 30 letih, a da bi se z reorganizacijo dalo poseči v anomalije, kot je na primer popoldansko delo.
Premier Golob je še poudaril, da si želi, da bi v Fidesovih vrstah prevladal razum, sam pa bo na jutrišnjem sestanku s predstavniki Fidesa ponovno predlagal zamrznitev stavke.
Černač: Zakaj vlada ne prepreči mastnih preplačil?
Poslanec SDS Zvonko Černač je premierju zastavil vprašanje o prioritetah pri nadgradnji in prenovi prometne ter ostale infrastrukture in zagotavljanju sredstev zanjo. Navedel je nekaj podatkov o prenovah železniških postaj v Novi Gorici, Jesenicah, Ljubljani in Pragerskem. Vrednosti omenjenih projektov so se po mnenju Černača močno povečale, skupaj za več kot 210 milijonov evrov. “Torej, dvakrat toliko, kot bi bilo potrebno za izgradnjo vseh 348 stanovanjskih hiš, ki naj bi bile potrebne zamenjave na območjih, ki so jih prizadele lanske poplave,” je poudaril poslanec SDS. Premierja pa je povprašal, zakaj vlada ne prepreči teh “mastnih preplačil”.
Premier Robert Golob mu je odgovoril, da so postopki glede gradnje objektov dolgotrajni, da pa bodo prav danes razgrnjeni sklepi strokovnega odbora za obnovo in razvoj glede prvih nadomestitvenih gradenj. Dejal je še, da bodo nato stekli postopki za cenitev teh objektov, da bodo ljudje upravičeni do poštene vrednosti teh objektov pred poplavami. “Na podlagi te cenitve lahko pridemo do menjalnih vrednosti in novih objektov. Ti objekti bodo najverjetneje zgrajeni in upam, da bo dovolj zemljišč na razpolago v njihovih matičnih občinah,” je dejal predsednik vlade.
O domnevnih preplačilih pri prenovah železniških postaj pa je odgovoril, da je tudi sam že zahteval poročilo o tem, da se lahko prepriča, od kod izhaja tako velika prekoračitev začetnih ocenjenih vrednosti in sedanjih ponudb. “Tudi mene zanima, kako je to možno, in ko bo to poročilo pridobljeno s strani pristojnih, ga bom posredoval, z velikim veseljem, vsem, tudi javnosti, ker tudi meni ni sprejemljivo, da se lahko neka nadgradnja, ki je ocenjena na nizko vrednost, kar naenkrat poviša,” je dejal Golob.
Poudaril je tudi, da doslej ni bil izplačan niti evro in da tudi izbor izvajalcev še ni končan. Je pa s prstom pokazal proti SDS, saj naj bi bil med ponudniki tudi podjetje VOC, v vodstvu katerega sedijo kadri stranke SDS.
“Če se bo izkazalo, da so, da je prišlo do kartelnega dogovarjanja tudi med vidnimi člani stranke SDS in ostalimi ponudniki v primeru Jesenic, bomo ta postopek razveljavili,” je dejal predsednik vlade.
Vprašanja tudi o sanaciji avgustovskih poplav
V NSi so predsedniku vlade zastavili tudi vprašanje o poteku sanacije po lanski avgustovski ujmi. Poslanca Aleksandra Reberška je med drugim zanimalo, kako poteka intervencijska sanacija vodotokov, cest in mostov ter kdaj se bo začela nadomestna gradnja poškodovanih in porušenih objektov.
“Vedeti želijo, kakšna bo njihova usoda. Kdaj bo sprejet sklep, kaj se bo zgodilo z njihovimi hišami, zakaj teh sklepov še ni? Kdaj bodo izdelane nove karte poplavne ogroženosti? Pravnih podlag za preselitev nimate, ljudje pa ne vedo, kaj storiti. Kdaj bo sanacijski načrt,” je Reberšek povprašal Roberta Goloba.
Premier mu je pojasnil, da je državni zbor šele decembra potrdil zakon o obnovi, ki daje zakonsko podlago za izgradnjo za nadomestne in nadomestitvene objekte za tiste, ki jih je avgustovska ujma najbolj prizadela. Poudaril je še, da je bilo v tem času izplačanih 600 milijonov evrov za celotno popoplavno obnovo, od tega skoraj 100 milijonov za fizične osebe.
Dodal je, da ni bila politika tista, ki je odločala o tem, kateri objekti so primerni za življenje in kateri ne. Da so določili 384 objektov, ki jih bo treba porušiti, je bil potreben čas. Zdaj bodo na vrsti cenitve teh objektov, da bodo lahko ljudem priznali vrednost njihovih nepremičnin pred poplavami, nato pa se bodo ljudje sami odločili za eno od možnosti, in sicer: odškodnine, nadomestne ali nadomestitvene gradnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje