Prenova štajerke, ki jo dušijo tovornjaki, voznike vse bolj jezi, a Dars vztraja pri svojem

Odkar so gradbena dela med priključkoma Slovenske Konjice in Dramlje vstopila v drugo fazo, so se razmere na štajerki še bolj zaostrile. Vozniki stojijo v dolgih zastojih in se sprašujejo, ali je Dars res storil vse, da bi gnečo omilil. Zakaj stroji brnijo ravno med glavno turistično sezono? In zakaj Dars vsaj v času najbolj intenzivnih del tovornjakov, ki jih je največ prav na avtocesti A1, ne preusmeri?
Pred dvema mesecema smo govorili z voznikom, ki se vsak dan v službo iz Maribora vozi v Ljubljano.
Ko je med priključkoma Slovenske Konjice in Dramlje veljala prva gradbena faza, je za volanom preživel kar pet ur na dan, njegov delovnik pa se je posledično podaljšal na najmanj 13 ur.
Strahu pred tem, kaj bo prinesel začetek šolskih počitnic in prehod v drugo fazo, ni skrival. "To bo razpad sistema," je napovedal.
Čez dva meseca smo sogovornika znova vprašali, kakšno je zaradi delovne zapore stanje na štajerki, kjer je zdaj v vsako smer odprt zgolj en pas.
V torek je za vsako smer potreboval le uro in pol. A ne, ker zastojev ni bilo. Odločil se je, da bo v službo vsak dan odšel še pred 5. uro, torej debelo uro prej kot sicer, domov pa se vračal uro in pol kasneje. V nasprotnem primeru bi namreč njegova pot verjetno trajala veliko dlje.
Za primerjavo: v torek se je okoli 10. ure pot med Framom in Slovenskimi Konjicami proti Ljubljani po podatkih prometnoinformacijskega centra podaljšala za približno eno uro, v četrtek pa so vozniki pred zaporo med Slovensko Bistrico jug in predorom Golo rebro proti Ljubljani čakali okoli 45 minut.
Zakaj tako obsežna prenova poteka med počitnicami?
Odsek, ki ga Dars prenavlja, spada med srednje obremenjene dele avtocestnega omrežja, a zaradi dnevnih migracij predstavlja ključno prometno povezavo.
Prav zato so se na Darsu odločili, da drugo fazo del, ki bo trajala tri mesece, izvedejo poleti, ko je dnevnih migracij nekoliko manj.

"Tudi prometna študija Prometnotehniškega inštituta je pokazala, da so prav poletni meseci najustreznejši čas za izvedbo 90-dnevnih glavnih obnovitvenih del na odseku štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami," pojasnjujejo na Darsu.
Da je prenova bolj smotrna med šolskimi počitnicami, ocenjujejo tudi v AMZS. Ob tem dodajajo, da so vzdrževalna dela nujna za varnost udeležencev v prometu, hkrati pa urejeno cestišče prispeva k manjšemu tveganju za poškodbo vozil.
Tovornjakov ne bodo preusmerili
Odsek, kjer trenutno potekajo intenzivna dela, predstavlja tudi ključno povezavo za tovorni promet. Največ tovornjakov je namreč prav na avtocesti A1, torej štajerska/primorska avtocesta, ki po besedah Darsa predstavlja jedrni evropski transportni koridor.
Zaradi del na železnici je tovornjakov na cestah še več
Število tovornjakov v splošnem narašča, na našem avtocestnem omrežju pa predstavljajo petino vsega prometa. Še bolj zgovorni so podatki Luke Koper: leta 2014 so v koprskem pristanišču zabeležili 225 tisoč vstopov tovornjakov, lani pa skoraj pol milijona. Rast števila tovornjakov med letoma 2023 in 2024 je bila 7-odstotna.
"Najpomembnejši razlog za tako povečanje je preusmeritev tovora z železnice, ki zaradi omejitev na slovenski železniški infrastrukturi (zapore, vzdrževalna dela) zadnjih nekaj let ne zagotavlja zadostne prepustnosti. Logisti se zato večkrat odločijo za cestni prevoz," pravijo.
Na ravni celotnega pristanišča oziroma pretovora je bilo razmerje lani 51 odstotkov za cesto in 49 odstotkov za železnico. Leta 2014 je to razmerje znašalo 35 : 65 v korist železnice.
Zakaj se Dars torej ni odločil, da bi tovornjake vsaj med najbolj intenzivno gradbeno fazo med priključkoma Slovenske Konjice in Dramlje preusmeril ali pa njihovo vožnjo omejil na nočni čas? To "ni predvideno", so za N1 pojasnili na Darsu. "Ravno tako niso predvideni nobeni drugi ukrepi omejevanja prometa po avtocesti."
Dars bi tovorni promet na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami preusmeril le v primeru izrednih dogodkov, kot so prometne nesreče ali druge nepredvidene okoliščine, kjer je zapora nujna in časovno omejena na nekaj ur.
Dars dodaja, da mora tudi v takih primerih preusmeritev potrditi in omogočiti upravljalec cest.
"Ob tem je treba poudariti, da Evropska unija temelji na načelu prostega pretoka blaga in storitev, zato enostranske omejitve tovornega prometa brez utemeljenih razlogov niso skladne z evropsko zakonodajo," so jasni.
"Slovenija ni bistveno slabša od marsikatere druge države"
Na Darsu so se namesto dodatnih prometnih omejitev odločili, da bodo večji poudarek namenili pravočasnemu in učinkovitemu obveščanju.
O delih in zastojih so seznanili tuje avtoklube, veleposlaništva, upravljalce sosednjih avtocestnih omrežij ter druge pomembne partnerje. "Vozniki, tudi tisti v tranzitu, imajo na voljo več možnosti in se lahko sami odločijo za pot, ki jim najbolj ustreza."
Vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar ob tem izpostavlja, da se tujim turistom (in posledično zastojem) na naših cestah ne moremo izogniti, zato Slovencem svetuje, da se na pot – če je to le mogoče – odpravijo, ko je prometa manj.

"Ne nazadnje pa: zagotovo je marsikdo med nami že doživel ali pa je vsaj v medijih zasledil dolgotrajne zastoje v drugih državah. Slovenija torej v tem pogledu ni bistveno slabša ali pa je celo boljša od marsikatere druge države."
Zastoji na naših cestah bodo po mnenju Logarja vztrajali, dokler bo osebni avto najbolj učinkovito prevozno sredstvo. Marsikdo bi namreč z veseljem uporabil javni prevoz, če bi za isto pot porabil vsaj približno toliko časa kot z avtom.
"Dokler takšnih možnosti ni, od voznikov ne moremo pričakovati, da jih bodo uporabljali," je jasen Logar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje