Ministrica za pravosodje Andreja Katič je po zaključku cenitve stavbe na Litijski cesti 51 povedala, da stavba ni primerna ne za sodišča ne za pravosodne arhive. Ker objekt že od 2015 ni v uporabi, je močno poškodovan in bi ga bilo treba temeljito obnoviti. Po grobih ocenah bi za to potrebovali več kot pet milijonov evrov, tega denarja pa ministrstvo nima. Ministrica je še povedala, da ji nove ugotovitve nalagajo, da poda kazensko ovadbo.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila glavne ugotovitve cenilnega poročila za poslovno stavbo na Litijski cesti 51, ki jo je ministrstvom pod vodstvom nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan kupilo za novo sodno stavbo.
Cenilci, ki jih je po spornem nakupu nove sodne stavbe na Litijski najelo državno odvetništvo, so stavbo ocenili na šest milijonov evrov. Država je zanjo plačala 7,7 milijona evrov, torej 1,7 milijona več.
Za ministrstvo je nov podatek, da je bilo med gradnjo objektov na Litijski 51 in 53 dano gradbeno in lokacijsko dovoljenje s pogojem, da se 85 parkirnih mest zgradi na Litijski 53. “Po spremembah prostorskega načrta je bila tam zgrajena trgovska in poslovna stavba Lidla. Iz dokumentov je razvidno, da so bila gradbena dovoljenja za to stavbo izdana ob pogoju, da bo v garažni hiši 85 parkirnih mest, kar je število, ki ga je imela Litijska 51 ob izdaji uporabnega dovoljenja leta 1989,” je navedla Katič.
“Lidl je s tedanjim lastnikom sklenil pogodbo o stavbni pravici za obdobje 36 let, šteto od primopredaje, v kateri je dogovorjeno, da se Litijska 53 po dokončani gradnji etažira in da ob plačilu nadomestila za stavbno pravico postane lastnik parkirnih mest v garažni hiši lastnik Litijske 51,” je povedala ministrica. Stavbna pravica ni vpisana v zemljiško knjigo, treba je preveriti, ali je bila stavbna pravica plačana. Pri ocenjevanju tržne vrednosti se je upoštevalo, da bo to stavbno pravico mogoče uveljaviti.
Ob stavbi bi bilo treba pridobiti tudi manjšo parcelo, veliko 35 kvadratnih metrov, ki predstavlja del funkcionalnega zemljišča. To bi lahko bodisi odkupili bodisi pridobili z zaokrožitvijo funkcionalnega zemljišča po zakonu o evidentiranju nepremičnin. Postopkov ministrstvo še ni začelo.
“V primeru, da se pravno uredi pravica do pripadajočega zemljišča, ki predstavlja to stavbno pravico, in se tako zagotovi 85 parkirnih mest za motorna vozila in 62 parkirnih mest za kolesa, da se pridobi manjša parcela in da se uredi vse potrebno za ponovno priključevanje stavbe na infrastrukturo, bo imela Litijska 51 kljub spremembam na funkcionalnem zemljišču vse lastnosti, ki so določene v veljavnem prostorskem planu,” je povedala Katič.
Površine stavbe se v posameznih cenitvah nekoliko razlikujejo. “Gre za razliko 100 kvadratnih metrov, ki se nanaša na upoštevanje površine praznega prostora med obešeno stekleno fasado in kontaktno fasado,” je pojasnila. Neto površina stavbe znaša 6.248 kvadratnih metrov, uporabna površina stavbe pa 3.730 kvadrantih metrov.
Foto: BOBO
Izvedenci so po njenih besedah poudarili, da je treba narediti pravni pregled dejstev in njihovih ugotovitev, kar bo storilo državno odvetništvo.
Ministrica Katič je poudarila, da je bilo pridobivanje podatkov oteženo. Stavba je bila namreč zgrajena 1989, dokumentacija pa se ni hranila skladno s predpisi.
V stavbo je treba vložiti 5,55 milijona evrov
Objekta trenutno ni mogoče uporabljati. Stavbi so že 2015 zaradi neplačevanja elektrike to izklopili. Od takrat naprej pa ni imela več pogojev za uporabo. Stavba je bila tudi nezaščitena, iz nje so bili ukradeni materiali in deli inštalacij. Dlje časa pa je izpostavljena tudi zatekanju meteorne vode skozi odprta okna, poškodovana stekla, stavbno pohištvo in poškodovano hidroizolacijo na strehi. Izvedenci so opozorili, da je treba k sanaciji pristopiti čim prej, da bo preprečena nadaljnja škoda, je navedla Katič.
Treba je urediti streho, sistem prezračevanja, zamenjati okna, odstraniti sedanji sistem fasade, namestiti ustrezno toplotnoizolacijsko fasado, odstraniti vse talne obloge, položiti toplotno in zvočno izolacijo, izdelati estrihe, finalne tlake, poškodovani so stropi, vse inštalacije je treba narediti na novo. Za objekt pa ni bojazni, da bi se ob močnejšem potresu porušil ali poškodoval. V stavbo bi bilo treba po grobih ocenah vložiti več kot 5,55 milijona evrov. Glede na dolgo obdobje, ko se stavba ni uporabljala, se pojavlja dvom o ustreznosti priložene energetske izkaznice.
Za arhiv bi lahko uporabili klet, zaklonišče in prostore nad zakloniščem, ne pa tudi po posameznih etažah.
Za Televizijo Slovenija (TVS) se je odzvala Švarc Pipan, ki je podatki cenitve ne presenečajo. S Katič se strinja, da je treba preveriti plačilo stavbne pravice, saj ta ni bila vpisana v zemljiško knjigo. “Gotovo je ta možnost dodana vrednost, verjetno bi sicer bila realna tržna vrednost stavbe še nižja, to pa na nek način tudi sovpada s tistim, na kar so opozorili že na Nacionalnem preiskovalnem uradu, da gre za sum pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini več kot tri milijone evrov,” je dejala. Pri uveljavljanju protikorupcijske klavzule pa bi jo z vidika koristi oz. interesa kupca, torej države skrbelo, ali bi bilo možno ob morebitni ugotovitvi ničnosti pogodbe na podlagi te klavzule kupnino pridobiti nazaj, je še dejala za TVS.
Za TVS se je odzval tudi prodajalec Sebastjan Vežnaver, ki cenitev ocenjuje kot nestvarno. Meni, da do tega zneska lahko prideš samo, če “ti kdo naroči, da moraš oceniti na šest milijonov evrov”, cenitev pa da je ocenjena brez DDV. Meni, da gre za pri vsem skupaj za politično obračunavanje, zato si kot prodajalec želi miru.
Za oddaji Svet in 24ur pa je dejal še, da je prevelika tudi cena obnove. “Mislim, da če dajo meni renovirati, jim bom pol prihranil,” je dejal. Glede 35 kvadratnih metrov velikega funkcionalnega zemljišča, ki je še vedno v njegovi lasti, pa je dejal, da ga bo podaril, če se mu ministrstvo opraviči za vso nastalo škodo, v nasprotnem primeru pa ga bo prodal “najboljšemu ponudniku”. (STA)
Foto: N1
Objekt ni primeren ne za arhive ne za sodišče
Iz aneksa h kupoprodajni pogodbi izhaja, da je treba stavbo v petih delovnih dneh po cenitvi prevzeti. “Zato je ministrstvo pooblaščenko prodajalca že v petek obvestilo, da smo prejeli naročeno cenitev, s čimer so izpolnjeni pogoji za primopredajo. Za datum primopredaje smo predlagali prihodnji torek, 7. maja,” je povedala Katič. Državno odvetništvo je v zemljiško knjigo vložilo zemljiškoknjižni predlog, s katerim predlaga vknjižbo lastninske pravice z učinkom 16. januar 2024.
Ministrstvo bo predvidoma do naslednjega tedna to dokumentacijo objavilo na spletni strani.
Po prevzemu poslovne stavbe bo moralo ministrstvo zagotoviti zavarovanje stavbe, postavili bodo zaščitno ograjo, zagotovili bodo fizično varovanje in zaprtje odprtin. Menijo, da bo to mogoče narediti sredi maja ali proti koncu meseca.
Nekdanja ministrica Švarc Pipan je naročila interno revizijo, za katero na ministrstvu pričakujejo, da bo zaključena v naslednjem tednu. Sprožili bodo postopke glede energetske izkaznice in pristopili k pravni presoji stališča glede uveljavitve stavbne pravice za parkirna mesta na Litijski 53. Lotili se bodo tudi reševanja zamakanja meteorne vode.
“Objekt v celoti ni primeren za potrebe pravosodnih arhivov, kot zgradba pa tudi ne za potrebe sodišč. V tem trenutku še ne morem odgovoriti na vprašanje, zakaj bi lahko uporabili objekt. Ministrstvo za pravosodje v proračunu nima predvidenega denarja za izvedbo omenjenih aktivnosti. Za najnujnejša dela bomo sredstva poskušali zagotoviti z notranjimi prerazporeditvami,” je povedala Katič. Stavba ima tudi manj površin, kot jih je zahteval javni razpis.
Foto: BOBO
Glede odgovornosti vpletenih v nakup stavbe je Katič povedala, da je za nadzor nad delom sodnih cenilcev zadolženo strokovno združenje. Če bo to ugotovilo strokovne nepravilnosti, lahko ministrstvo sproži postopke. Zaposlenima na ministrstvu so izdali opozorilo pred redno odpovedjo zaposlitve iz krivdnega razloga, postopki še potekajo, oba sta na ministrstvu še zaposlena.
“Nakup stavbe preverja Nacionalni preiskovalni urad. A mi – na podlagi tega poročila – odgovornost nalaga, da podam kazensko ovadbo,” je rekla Katič. Na vprašanje, zoper koga bi vložila kazenske ovadbe, je odgovorila, da je to na pristojnih organih pregona. Poudarila je še, da je v pogodbi protikorupcijska klavzula.
Država bo zdaj najprej objekt zavarovala. Nato bodo preverili, ali je pogodbo mogoče razdreti in kakšne bi bile posledice za državo. Preverili pa bodo tudi, ali lahko objekt pridobi omenjena parkirišča. “Od tega bo odvisno, ali bomo lahko s stavbo sploh razpolagali. Če ne, bomo morali poiskati druge rešitve. Sama stavba, brez teh parkirnih mest, ne izpolnjuje pogojev po prostorskih aktih,” je povedala. Glede na to bodo videli, kakšni bodo nadaljnji ukrepi ministrstva.
Odzvala se je tudi na poročanje medijev in pojasnila, da se DDV pri nakupu tovrstnih nepremičnin ne obračuna. Plačati je treba le davek na promet nepremičnine, to pa je prodajalec že plačal.
Cenitev stavbe na Litijski cesti je za potrebe ministrstva za pravosodje naročilo državno odvetništvo. Povod zanjo so bili očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu, zaradi česar je sredi februarja odstopila nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Nakup stavbe na Litijski sicer preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Zlorabe položaja pri poslu je osumljenih 13 ljudi, protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja, pa po navedbah NPU znaša najmanj 3,4 milijona evrov.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje