Pri iskanju sodnikov optimistični, pri varuhu in guvernerju v slepi ulici

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo jutri opravila nov krog pogovorov z vodji poslanskih skupin – v predsedniški palači se bodo oglasili vsi razen vodij poslanskih skupin NSi in nepovezanih poslancev, ki sta bila pri predsednici že v preteklih dneh. Kot je razvidno iz vabil, je tokrat v ospredju pogovor o kandidatih za sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu in za dva sodnika na Splošnem sodišču EU.
Kot smo poročali, se je na razpis ministrstva za pravosodje za sodnika na Sodišču EU prijavilo sedem kandidatov. Vlada je ocenila, da vsi izpolnjujejo formalne pogoje in so primerni kandidati, sodni svet pa je kot najprimernejše izpostavil ustavnega sodnika Mateja Accetta, predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Marka Bošnjaka in sodnika na Splošnem sodišču EU Damjana Kukovca.

Kdo od njih bi bil najprimernejši za naslednika Marka Ilešiča, ki je umrl junija lani, v koaliciji niso povsem enotni. V Levici podpirajo Kukovca. Med drugim izpostavljajo, da ima ta največ možnosti, da prestane sicer zahteven preizkus pred Odborom 255, ki preverja primernost kandidatov za položaje v okviru Sodišča Evropske unije, saj je moral skozi ta odbor že pri kandidaturi za sedanjo funkcijo sodnika na Splošnem sodišču EU.
V poslanski skupini Gibanje Svoboda več podpore uživa Bošnjak, a dodajajo, da tudi Kukovcu ne bi nasprotovali. Bošnjaka podpirajo tudi Socialni demokrati, medtem ko Kukovca in Majo Brkan še naprej vidijo na Splošnem sodišču EU.

Na dve mesti na tem sodišču so se sicer prijavili štirje kandidati, za katere je vlada ocenila, da so primerni – poleg Kukovca in Brkan še Saša Sever in Jure Vidmar.

Bošnjaku tudi kakšen glas opozicije?

Kandidata za sodnika mednarodnega sodišča državni zbor izvoli z večino glasov vseh poslancev. Če bi vsi poslanci Svobode in SD potrdili kandidaturo Bošnjaka za sodnika na Sodišču EU, bi ta zbral potrebnih 46 glasov.
V opozicijskih strankah se o tem, ali bi lahko komu od prijavljenih kandidatov dali svoj glas, še ne želijo javno izreči, nekateri naši sogovorniki pa ne izključujejo možnosti, da bi Bošnjak na tajnem glasovanju prejel tudi kakšen glas iz opozicijskih vrst. Ob tem izpostavljajo visoko podporo, ki jo je dobil na tajnem glasovanju v državnem zboru pred dobrimi devetimi leti, ko je kandidiral za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kljub vsej skrivnostnosti pa v opozicijskih SDS in NSi ne skrivajo, da njihove podpore ne more pričakovati sedanji ustavni sodnik Accetto.

Predsednica Pirc Musar je sicer po naših informacijah na prejšnjih posvetih z vodji poslanskih skupin omenjala možnost, da bi za sodnika na Sodišču EU predlagala dva ali celo vse tri kandidate, ki jih je izpostavil sodni svet  (torej Bošnjaka, Kukovca in Accetta), s čimer bi izbiro prepustila poslancem. To možnost bi po besedah naših virov utegnila izkoristiti, če se nobenemu iz omenjene trojice ne bi nasmihala zanesljiva podpora.

Poleg pogovora o kandidatih za sodišči EU naj bi na jutrišnjih posvetih predsednice republike z vodji poslanskih skupin opravili tudi razpravo, kdo naj bi postal drugi namestnik predsednice računskega sodišča. Nataša Pirc Musar je sicer prejšnji teden v državni zbor že poslala predlog, da poslanci na to mesto imenujejo Alekseja Šinigoja. A naj bi v delu koalicije ocenjevali, da predlog ni bil ustrezno usklajen, zato ga je predsednica republike danes iz parlamentarne procedure umaknila.

Nevladnica opozicije ne more prepričati

Če naši sogovorniki menijo, da bi utegnila Nataša Pirc Musar po jutrišnjih pogovorih v državni zbor poslati predlog za katero od sodišč EU, pa ne pričakujejo, da bi posredovala tudi kandidata za varuha človekovih pravic in za guvernerja Banke Slovenije.
Po vsej verjetnosti pa se razpravi o teh dveh mestih, ki sta že nekaj časa izpraznjeni, ne bodo mogli izogniti. Predsednica ne skriva, da si za varuhinjo želi direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarino Bervar Sternad.

Kot smo poročali na N1, so koalicijske stranke na pogovore v predsedniško palačo konec februarja prišle s sporočilom, da so se o podpori Bervar Sternad poenotile. Ker pa je za izvolitev varuha potrebnih 60 glasov, kandidat nujno potrebuje tudi podporo dela opozicije.

Po besedah naših virov je Pirc Musar v zadnjih tednih vložila veliko naporov, da bi k podpori svoji favoritinji nagovorila poslance NSi, a so ji ti že sporočili, da nevladnica njihovih glasov ne bo dobila. V koaliciji sicer menijo, da vsaj nekateri poslanci NSi s podporo Bervar Sternad ne bi imeli težav, a se bojijo, da bodo deležni pogroma SDS oziroma da bi izgubili naklonjenost volilcev. Ker je glasovanje javno, svoje odločitve tudi ne bi mogli skriti.

Večina naših sogovornikov pa tudi ocenjuje, da med prijavljenimi 14 kandidati za varuha ni nikogar, ki bi mu uspelo zbrati 60 poslanskih glasov, oziroma tudi izven prijavljenih ne vidijo osebe, ki bi lahko presegla sedanjo razklanost med levico in desnico. Tako ni osamljeno mnenje, da varuha človekovih pravic v tem mandatu ne bomo dobili.

Bo guvernerka Saša Jazbec?

46 glasov za izvolitev na čelo Banke Slovenije pa ima že dlje časa zagotovljenih državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Uživa namreč podporo koalicije, vendar pa predsednica republike predloga z njenim imenom v državni zbor ne želi posredovati. Kot pravijo naši sogovorniki iz koalicije, se je pred kratkim Pirc Musar že nekoliko "omehčala" in napovedala, da namerava s predlogom za imenovanje Saše Jazbec osrečiti koalicijo. A naj bi bila to potezo menda pripravljena potegniti le v primeru, če bi bila Bervar Sternad izvoljena za varuhinjo človekovih pravic.

Predsednica republike je – tako naši viri – na zadnjih pogovorih vodje poslanskih skupin spraševala tudi o možnosti, da bi na čelo centralne banke podprli namestnika guvernerja, ki začasno vodi Banko Slovenije, Primoža Dolenca. Vendar pa ta v nobeni od koalicijskih strank podpore ne uživa.

"Skrbi nas, ker instituciji, kot sta Banka Slovenije in Varuh človekovih pravic, še vedno ostajata brez predstojnikov. Še več: predsednica republike se še vedno ni odločila in imen kandidatov ni poslala v državni zbor, čeprav je koalicija jasno povedala, komu lahko zagotovi podporo," je pred jutrišnjim posvetom dejala vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik pa je poudaril, da Dolenc kot začasni vodja Banke Slovenije na sejah Sveta Evropske centralne banke nima glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike, in izpostavil pomembnost funkcije varuha človekovih pravic. "Pričakujem, da bo politika po jutrišnjem posvetu vendarle korak bliže dogovoru o imenih za varuha in za guvernerja BS," je dodal Prednik.