Primer Kengurujček: Branimiri Vrečar dve leti pogojne kazni

Nekdanjo vodjo zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki Branimiro Vrečar je sodišče zaradi zanemarjanja in surovega ravnanja z deseterico majhnih otrok obsodilo na dvoletno pogojno kazen s štiriletno preizkusno dobo. Njeno priznanje je po besedah sodnice Urške Zorko močno pripomoglo k skrajšanju kazni, ki je po mnenju ene od zagovornic obdolženih mila.

Branimiri Vrečar, ki je vodila zasebni zavod za varstvo otrok Kengurujčki, je tožilstvo očitalo zanemarjanje in surovo ravnanje z otroki. Krivdo je priznala že na predobravnavnem naroku pretekli petek, danes pa je sledil izrek kazni. Vrečarjeve tokrat na sodišče ni bilo, a navzočnost obtoženega na razglasitvi ni potrebna.

Sodnica Urška Zorko je sledila predlogu tožilstva in ji prisodila dve leti pogojne kazni s štirimi leti preizkusne dobe. To pomeni, da Vrečarjevi ne bo treba v zapor, če v štirih letih ne stori novega kaznivega dejanja.

“Kazenski postopek bi bil mučen za starše”

Sodnica Zorko je danes dejala, da o kaznivem dejanju še zdaleč ne priča le priznanje Vrečarjeve, temveč da so v sodni preiskavi pridobili številne dokaze in pričanja, ki dokazujejo očitana ji kazniva dejanja. Zato je njeno priznanje sprejela.

Izpostavila je še, da je h skrajšanju kazni, ki jo je predlagalo tožilstvo, pomembno pripomoglo njeno priznanje in da bi bil kazenski postopek zagotovo mučen tudi za vse starše mladoletnih otrok. “Sodišče ne more dati višje kazni, kot jo predlaga tožilstvo,” so bile besede sodnice.

Mnenje odvetnice Sergeje Bogunič, zagovornice enega od oškodovanih:

Odvetnica oškodovanca: Kazen je prenizka

Tudi odvetnica enega od oškodovancev Sergeja Bogunič je po izreku sodbe dejala, da je sodišče po zakonu dolžno slediti predlogu tožilstva – da torej ne more izreči strožje kazni. Meni pa, da je bilo tožilstvo pri določanju kazni milo.

Za vsako od dejanj zoper vsakega od desetih otrok bi lahko Vrečarjeva dobila večletne zaporne kazni, tožilstvo pa je zahtevalo tri mesece pogojne za vsakega ter enotno kazen dveh let. Da je to malo, je odvetnica naslikala s primerjavo. “Za prepovedan prehod meje je pri nas najnižja kazen treh let, tudi če priznaš,” je dejala.

Na naše vprašanje, ali se ji je med predkazenskim postopkom zdelo, da obsojena Vrečarjeva dejanja obžaluje, je dejala, da iz prebranega zagovora tega ni zaznala. Pri otroku njene stranke so posledice dejanj Vrečarjeve sicer z leti izzvenele, je še povedala v odgovoru na novinarska vprašanja.

Kruto ravnanje z otroki

Zadeva sega v oktober 2018, ko je TV Slovenija objavila posnetke ravnanja z malčki v zasebnem varstvu Kengurujčki na ljubljanskem Viču. Stekla je policijska preiskava, vključile so se tudi druge službe in čez dobro leto je policija vložila kazensko ovadbo zaradi surovega ravnanja na škodo desetih otrok.

Po koncu kriminalistične preiskave, januarja 2019, je vodja oddelka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Valter Zrinski pojasnil, da je takrat 67-letna osumljenka Vrečarjeva med 1. oktobrom 2017 in 28. septembrom 2018 zavodu opravljala dela varuške, čeprav za tako delo ni imela ustreznega strokovnega znanja in izobrazbe.

Kaj se je dogajalo za vrati zavoda?

Po ugotovitvah policistov je Vrečarjeva otroke žalila, vpila nanje in z njimi neprimerno komunicirala, več o njenih dejanjih pa je danes v izreku sodbe prebrala sodnica. Dobro leto dni staro deklico je mokro zaprla ven v času, ko je bil zunaj mraz, in ji govorila, da upa, da zboli, da je ne bo v vrtec.

Otroke je, kot je danes prebrala sodnica, hranila na silo, če so zavračali hrano. Za počitek jih je tesno povijala v rjuho. Roke jim je dala na hrbet, nato pa jih z iztegnjenimi nogami tesno povila. Pri tem jih je včasih povijala tudi napol čez glavo.

Otroci jokavi, agresivni, apatični

Starši otrok so pričali o različnih odzivih otrok. Eni so bili v času, ko so bili v zavodu pri Vrečarjevi, jokavi, agresivni do domačih ali drugih otrok, zavračali so hranjenje, nekateri niso želeli v varstvo ali so se ponoči zbujali. Ena od deklic se je ponoči zbujala in govorila: “Branka, ne.” Druga se do tretjega leta ni želela pokrivati. Eden od fantkov se je bal odprtih vrat in starejših žensk.

Pri večini otrok so po navedbah v izreku sodbe posledice izzvenele po tem, ko so začeli hoditi v vrtec.