Vlada je začela postopek za priznanje Palestine. Kako odločitev Golobove ministrske ekipe komentirajo nekdanji zunanji ministri Miro Cerar, Ivo Vajgl in Anže Logar? Kakšne posledice bi lahko imela odločitev Slovenije na mednarodnem političnem parketu?
Vlada Roberta Goloba je na četrtkovi seji začela postopek za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. V sklepih, ki jih je sprejela, je za slovensko priznanje Palestine navedla cel kup pogojev.
Slovenija Palestine ne bo priznala hkrati s Španijo in Irsko, ki bosta to neuradno storili že konec tega meseca.
Sklicevanju na druge države smo bili priče v mandatu vlade Mira Cerarja, ko je Levica leta 2014 kot opozicijska stranka v parlamentarni postopek najprej vložila pobudo za slovensko priznanje Palestine, leto dni pozneje pa še akt za priznanje. “Sam sem se trudil, da bi Slovenija vseeno priznala Palestino, premier Cerar pa je vztrajal, da tega sami ne storimo,” je nedavno za N1 povedal nekdanji zunanji minister Karl Erjavec.
Okoliščine so danes bistveno drugačne kot takrat, za N1 danes pravi Cerar, ki odločitev Golobove vlade podpira. “Sam sem bil vseskozi zagovornik odločitve, da to storimo skupaj z nekaterimi drugimi državami. Vendar so se zdaj okoliščine tako dramatično spremenile, da je prav, da je vlada sprejela to odločitev, ne glede na to, kdo se nam bo pridružil,” nam je povedal. Po besedah Cerarja, ki je bil med letoma 2018 in 2020 v Šarčevi vladi tudi zunanji minister, je takšno načelno stališče danes potrebno.
Da je odločitev vlade prava, ocenjuje tudi nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl. Po njegovih besedah lahko to brez dvoma prispeva k nekemu novemu in drugačnemu pogledu na to, kar se dogaja v Gazi in na Bližnjem vzhodu.
Se pa sprašuje, zakaj vlada Palestine ne bo priznala skupaj z drugimi državami. “Ne razumem, zakaj je vlada najprej ‘spustila’ informacijo, da bo priznanje 21. maja, nato pa to preložila na čas po evropskih volitvah,” je povedal Vajgl. “Če se bojijo, da bo nekdo to izkoristil, lahko izkoristi pred volitvami ali po njih. Edini razlog za to prestavitev bi lahko bilo usklajevanje z drugimi državami,” pravi.
Logar vladi odsvetuje hitenje
Nekdanji zunanji minister Anže Logar pa je za N1 zapisal, da je bližnjevzhodni mirovni proces eden ključnih izzivov svetovnega miru. “Brutalni napad teroristične organizacije Hamas oktobra na obmejni izraelski kibuc je sprožil proces stopnjevanja nasilja. V interesu svetovnega miru je izkoreninjenje terorizma in doseg trajnega miru v Palestini.”
Spomnil je, da je zunanja ministrica Tanja Fajon v razpravi ob robu sprejemanja Deklaracije o Palestini in Izraelu v parlamentu konec lanskega novembra orisala načrte slovenske vlade v zvezi s priznanjem Palestine.
“In sicer, najprej doseči deeskalacijo v Gazi, sklenitev miru, pridobitev soglasja Izraela in Palestine za rešitev dveh držav z varnostnimi zagotovili za Izrael in priznanimi mejami Palestine. Temu sledi priznanje Palestine. Takšno politično stališče podpiram. Je tudi edino, ki zagotavlja dolgotrajni mir v regiji,” je sporočil.
Po njegovih besedah je vlada z zadnjo napovedjo o skorajšnjem priznanju Palestine nekonsistentna s to napovedjo vodje diplomacije. “Gre za zasuk, ki nima podlage v pogojih za priznanje, izpolnjeni pa niso niti mednarodnopravni kriteriji. Ključna vprašanja ostajajo neodgovorjena. V katerih mejah priznavamo Palestino? Kako bo priznanje vplivalo na nadaljevanje prevlade teroristične organizacije Hamas v Gazi? Kako bo priznanje olajšalo izpustitev talcev in kako zaščitilo nedolžne žrtve med civilisti v Gazi? Kako bo priznanje prispevalo k trajnemu miru?”
Logar meni, da priznanje Palestine v tem trenutku ne bo pozitivno vplivalo na nobenega od naštetih elementov. “Vladi zato odsvetujem hitenje z odločitvijo o priznanju,” je dodal.
“Politično in moralno dejanje, ki na terenu ne bo imelo nekega velikega učinka”
Zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede Bojko Bučar je za N1 ocenil, da gre pri priznanju Palestine za politično odločitev, zato je “čisto vseeno”, ali Slovenija Palestino prizna skupaj s Španijo in Irsko ali sama.
“Priznanje Palestine je politično in moralno dejanje, ki na terenu ne bo imelo nekega velikega učinka,” je povedal. “Če bi Slovenija priznala Palestino v družbi drugih držav, to spominja na taktiko rib ali ptic, ki letijo oziroma plavajo v jatah – da se čim bolj obranijo pred plenilci. Ne vem, ali je to nujno potrebno,” je dodal profesor mednarodnih odnosov.
V sklepih, ki jih je sprejela, je vlada za slovensko priznanje Palestine navedla cel kup pogojev. Tako so zapisali, da bo vlada predlagala priznanje Palestine “ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav”.
Drugi predlagani sklep določa, da bo vlada sproti oziroma najpozneje do 13. junija ocenila uresničevanje pričakovanih dejanj iz prejšnjega sklepa ter bo v primeru doseženega napredka predlog za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države posredovala državnemu zboru.
Vajgl ocenjuje, da gre pri teh pogojih za pričakovanje. “Legitimno in logično je, da poveš, zakaj si naredil ta korak,” je dodal. Po njegovih besedah to narediš, da bi dosegel neke pozitivne premike. Kot je dejal, s tem odgovoriš na pasivno argumentacijo, da problem s tem ne bo rešen. “Seveda ne bo rešen. Tak težek politični problem se ne reši z instant prijemom,” je dejal in dodal, da se to rešuje z dolgotrajnimi in težkimi pogajanji, veliko multilateralne diplomacije in navsezadnje z mednarodno mirovno konferenco.
Slovenija je že glasovala za sprejem Palestine v OZN
Bučar je spomnil, da je Slovenija že aprila letos glasovala za sprejem Palestine v Organizacijo združenih narodov (OZN). “Zakaj pa je glasovala, če ne priznava te države? Če podpira take zadeve, je prav, da tudi prizna Palestino kot državo,” je dejal. Predlog resolucije, ki je predvideval sprejem Palestine v OZN, takrat sicer zaradi ameriškega veta ni dobil podpore.
Kakšne posledice bi imelo priznanje Palestine za Slovenijo?
Profesor Bučar je še opozoril, da mora Slovenija pri priznanju Palestine računati tudi na to, da bo Izrael najbrž izvedel določene protiukrepe. “Mislim, da bi morala to Slovenija vzeti v zakup,” je dejal sogovornik. “Kakšne bodo lahko ekonomske posledice, je težko predvideti. Slovenija bi morala to tolerirati ali pa se mora na to pripraviti,” je dodal.
Vajgl pa nasprotno ne verjame, da bi lahko imelo priznanje Palestine posledice za slovensko-izraelske odnose. Kot je dejal, ti odnosi niso “ne vem kako razviti”. Ima pa lahko to po njegovih besedah pozitivne vplive na ugled Slovenije v svetu in simpatije, ki jih lahko Slovenija na ta način dobi. “Očitno se je v svetu že ustvarilo kritično mnenje, da je izraelsko početje nesprejemljivo in da vodi v mednarodno krizo najhujših možnih razsežnosti. Vsak strah ali opozarjanje pred posledicami in reakcijo Izraela je popolnoma neutemeljen,” je dejal.
Se pa mu zdi izredno pomembno, da ta diplomatsko-politična poteza ne bi izzvala dodatne notranjepolitične konfrontacije in zmerjanja. Ta odločitev mora imeti zato po njegovih besedah “nacionalno pokritje in konsenz”.
Blagovna menjava med Slovenijo in Izraelom od leta 2019 narašča. V lanskem letu je dosegla 279 milijonov evrov, s tem se je Izrael uvrstil na 32. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. V prvih dveh mesecih letos je blagovna menjava med državama znašala skoraj 50 milijonov evrov, kažejo podatki statističnega urada. V Izrael trenutno izvaža 180 slovenskih podjetij.
Lani so največ – 24 odstotkov – slovenskega izvoza v Izrael predstavljali električni stroji, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter njihova oprema. Sledili so jedrski reaktorji, kotli, stroji, mehanske naprave in njihovi deli s 14 odstotki ter izdelki iz kamna, betona, keramike, stekla in podobnih materialov z 11 odstotki.
“Priznanje države ne pomeni priznanja Hamasa”
V obrazložitvi sprejetih sklepov je tudi navedeno, da bo vlada “vodila postopek priznanja na način, da to ne bo kot nagrada terorističnemu gibanju Hamas za teroristični napad na Izrael”. V sredo smo na N1 že pisali, da viri visoko v vladi opozarjajo tudi na to, da slovensko priznanje Palestine nikakor ne sme biti razumljeno kot slovensko priznanje Hamasa.
“Priznanje države ne pomeni priznanja vlade in s tem ne pomeni priznanja Hamasa,” je prepričan Bučar. Ob tem je spomnil na to, da so bili številni izraelski politiki na začetku nastanka izraelske države pred tem teroristi. “Poleg tega je uradna vlada Palestine palestinska oblast, ki ima trenutno oblast samo na Zahodnem bregu. Ampak vendarle ona predstavlja Palestino v mednarodni skupnosti. Nima zveze s Hamasom,” je za N1 še povedal profesor Bojko Bučar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje