Menu Item
Na ministrstvu za zdravje še vedno niso določili, kje bo stala nova regijska bolnišnica na Gorenjskem, čeprav bi odločitev morali sporočiti do lanskega poletja. V ožjem izboru so ostali Kranj, Radovljica in Jesenice. Kaj so plusi in minusi posameznih lokacij? Je tekma med mesti v javnem interesu ali priča smo parcialnim interesom?
Gorenjska je na drugem mestu med slovenskimi regijami po številu bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, prav tako ima največje število hospitalizacij zaradi bolezni, je razvidno s podatkovnega portala Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Potrebam pa ne sledi zdravstvena infrastruktura.
Splošna bolnišnica Jesenice je kljub prenovi in dograditvi še vedno premajhna, zato velik del prebivalcev Gorenjske ambulantne in bolnišnične storitve koristi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC LJ), ki se že desetletja spoprijema s stalno prezasedenostjo.
Da Gorenjska nujno potrebuje regijsko bolnišnico, je torej nesporno. A to ni dilema. Prav tako se, vsaj za zdaj, ne zatika pri denarju. Kaj je torej težava? Lokacija.
V bitki za mesto nove regijske bolnišnice na Gorenjskem so namreč tri mesta – Kranj, Radovljica in Jesenice – nobeno od njih pa v tekmi ne popušča.
Radovljica – središče regije
“Radovljica je pripravljena” je slogan, s katerim želijo v Linhartovem mestu prepričati ministrstvo za zdravje, zakaj je Radovljica pravo mesto za novo gorenjsko bolnišnico. Na ministrstvu bodo morali namreč sprejeti končno odločitev o lokaciji nove bolnišnice. To bi morali po njihovih napovedih sporočiti že do poletja 2023, a odločitve še niso sprejeli, “saj potekajo nekatere pomembne presoje, ki lahko vplivajo na izbiro lokacije”, so sporočili za N1. Po sprejeti odločitvi bodo obvestili javnost.
Eno glavnih orožij Radovljice je njena središčna lega v regiji, ki je “za večino prebivalcev Gorenjske dostopna v manj kot 20 minutah”, pišejo na občinski spletni strani. Kot je poudaril župan Ciril Globočnik, je začetek projekta gradnje bolnišnice izvedljiv takoj.
Območje obsega deset hektarjev zemljišč z možnostjo širitve za dodatnih 9,5 hektarja. Zgradili bi lahko bolnišnico s 600 do 700 posteljami, pri čemer bi kot negovalno ohranili tudi aktualno Splošno bolnišnico Jesenice.
Na tej lokaciji so zagotovljene možnosti površin za stanovanjsko namembnost. Že danes imajo po navedbah občine na voljo stanovanj za 2.000 prebivalcev. Kot zatrjujejo, je lokacija funkcionalno ustrezna, saj je možna umestitev “ustreznih objektov različnih tipologij” in “bodoče širitve”.
V bližini lokacije je tudi Letališče Lesce, ki bi lahko bilo koristno za nujne primere, v neposredni bližini pa tudi avtocestni priključek na jugovzhodu Radovljice.
Dars: Območje zaradi hrupa ni najprimernejše
Prav bližina avtoceste je verjetno največja težava prve lokacije. Gradnja bolnišnice je namreč predvidena zgolj nekaj metrov od avtoceste. Čeprav so, kot poudarjajo na občini, za gradnjo pridobili pozitivno mnenje Darsa, so Darsovi strokovnjaki za ceste zapisali, da območje ni najprimernejše za bolnišnično dejavnost.
Dars je že leta 2017 v svojem poročilu, ki smo ga pridobili, namreč ocenil, da hrup na tem območju “že v obstoječem stanju presega ravni, ki so predpisane”. V višjih delih stavbe bi bil ta lahko še večji, pišejo v poročilu. Če bi obveljala lokacija v Radovljici, predlagajo nižji objekt. Kot poudarjajo, bi v Radovljici morali uvesti protihrupne ukrepe, ki pa jih Dars “ne bo zagotavljal”.
Radovljiški župan Globočnik je za N1 pojasnil, da je vplive hrupa s protihrupnimi ukrepi mogoče omejiti na dovoljene mejne vrednosti za bolnišnico. “Izvedba zaščite območja (RA 95) in objektov pred hrupom ni problematična, saj je prav bližina avtoceste ena od ključnih prednosti lokacije v Radovljici,” je dejal.
Z Darsa so za N1 sporočili, da so bile vključene predhodne aktivnosti za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, saj se območje navezuje tudi na obstoječ avtocestni priključek. Poleg smernic, podanih leta 2017, so sodelovali na sestanku z občino in direkcijo za infrastrukturo leta 2022 v zvezi z umestitvijo novega priključka. Pri načrtovanju ostalih dveh lokacij pa niso sodelovali.
11 od 18 gorenjskih županov podpira Kranj
Druga med lokacijami je gorenjska prestolnica. Ta je po besedah kranjskega župana Matjaža Rakovca tudi zaradi svoje velikosti najprimernejša.
V Kranju po njegovih besedah živi slaba tretjina vseh prebivalcev regije, skupaj z nekdanjimi enotami, ki so v preteklosti spadale pod Kranj, pa slaba polovica. Gradnjo bolnišnice v Mestni občini Kranj je že leta 2011 podprlo 11 od skupno 18 županov občin v regiji, češ da bi bil na tej lokaciji omogočen najlažji dostop največjemu delu prebivalcev na Gorenjskem, je povedal za N1.
Med prednostmi poudarja tudi dostopnost, predvsem bližino dveh avtocestnih priključkov in možnost gradnje severne kranjske obvoznice, ki je tudi zaradi bolnišnice njihova prioriteta. Poudaril je, da velike gradnje zahtevajo določeno infrastrukturo, ki jo Kranj že ima, ob tem pa v naslednjih štirih letih predvidevajo gradnjo tisoč novih stanovanj.
Na občini si prizadevajo, da bi v kranjskih srednjih šolah začeli izvajati zdravstvene programe. “Kranj je veliko mesto – tretje največje v Sloveniji – in dijaki se raje odločajo za druge izobraževalne programe,” je dejal Rakovec o vplivu pomanjkanja zdravstvenih šol za mlade.
Bolnišnica v Kranju bi po njegovih besedah vplivala tudi na razbremenitev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Prevzeli bi lahko tudi občine, kot so Medvode, Komenda in Kamnik.
Zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel so že ob začetku mandata povabili na uradni obisk v Kranj, a se njihovemu vabilu še ni odzvala. Je bila pa prejšnji torek na obisku Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki je del Občine Radovljica. Po njenem obisku Radovljice so jo na ponovno srečanje v Kranju povabili v sredo.
Gradnja nove bolnišnice izven Jesenic bi za zdajšnjo pomenila propad
Tudi na Jesenicah še niso vrgli puške v koruzo. Še nadalje ostajajo pri stališču, da bi morala regijska bolnišnica ostati oziroma se nadgraditi na območju sedanje Splošne bolnišnice Jesenice. “Žal mi je, da država in lokalna skupnost izgubljata dragocen čas in energijo, pa seveda denar,” je za N1 dejal jeseniški župan Peter Bohinec.
Zdajšnja bolnišnica po njegovem mnenju omogoča nadgradnjo v regijsko. Prav ob omenjeni nadgradnji so nasprotniki izpostavljali, da na Jesenicah ni več prostora za širitev. Župan Bohinec odgovarja, da prostor “okoli bolnišnice omogoča gradnjo vertikale” z dvigom stavbe v višino. “Zdajšnji prostori, ki so energetsko in požarno sanirani – imamo novo urgenco, garažno hišo, heliport – pa se prilagodijo za ambulantno dejavnost, za starejše oz. za negovalne oddelke,” je dejal. Poudaril je, da Jesenice poleg tega povezuje avtocesta, v načrtu imajo tudi podaljšanje železniškega omrežja do Hrušice.
Če bi bolnišnico prestavili v drugo mesto, meni, da bi znanje razpršili, čeprav bi ga po njegovem mnenju morali koncentrirati. Na Jesenicah namreč obratuje tako srednja poklicna šola s smerjo zdravstvena nega kot Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. Že vse to jim “daje primat regijskega zdravstvenega središča”. Kadrov, da bi širili bolnišnico v druge kraje, pa po njegovem mnenju v Sloveniji ni.
Kaj bi za zdajšnjo jeseniško bolnišnico pomenila gradnja nove regijske bolnišnice v drugem kraju? V načrtih se omenja, da bi zdajšnjo po gradnji regijske prekvalificirali v negovalno bolnišnico, a župan meni, da bi to zanjo pomenilo propad. “Ta bolnišnica se bo zaprla, tukaj si ne sme nihče metati peska v oči,” je dejal. Najskrajnejši scenarij bi imel neposredne gospodarske učinke na celotno občino – s tem napoveduje tudi konec zdravstvene fakultete in srednje šole.
Iz Splošne bolnišnice Jesenice so za N1 sporočili, da gradnjo nove bolnišnice podpirajo, saj je trenutna premajhna in ne omogoča napredka. O lokaciji menijo, da naj bo nova bolnišnica tam, kjer jo je mogoče zgraditi čim hitreje in bo večini Gorenjcev omogočala najhitrejšo in dostopno zdravstveno oskrbo. “Gorenjci smo po številu bolniških postelj najbolj podhranjena regija v Sloveniji,” so zapisali.
Gorenjska brez regijske bolnišnice izgublja razvojni potencial
V aktualni resoluciji o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva 2016–2025 piše, da področje upravljanja zdravstva v Sloveniji “ni urejeno tako, da bi v največji meri prispevalo k večji učinkovitosti in uspešnosti sistema zdravstvenega varstva”. Utemeljenost geografske razporeditve po navedbah poročila “ni bila nikdar resno preverjena, temveč prepuščena posameznim predlagateljem”.
“Glavni motiv in gonilo razprav o ‘mreži’ je bilo tekmovanje različno močnih izvajalcev za posamezne programe, ki pa največkrat niso imeli zagotovljenih ustreznih kadrovskih in prostorskih virov ter medicinske opreme,” pišejo. Je torej na mestu skrb, da smo tudi tokrat deležni parcialnih interesov in ne nujno tekme, ki je v javnem interesu?
Za zdaj namreč ni povsem jasno, po katerih kriterijih bo ministrstvo določilo lokacijo. Je pa več virov za N1 potrdilo, da bi moralo ministrstvo pohiteti z izbiro, saj Gorenjska brez regijske bolnišnice izgublja razvojni potencial.
Prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je v zadnjih mesecih vladanja projekt gradnje regijske bolnišnice na Gorenjskem opredelila kot nacionalno prioriteto in ga uvrstila v načrt razvojnih programov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje