Ljubljana se duši v prometnih zastojih. Občina s prstom pokazala na voznike

V Ljubljani se že dlje časa soočamo s težavami pri pretočnosti prometa, zlasti v času jutranjih in popoldanskih konic. Takrat se namreč promet močno zgosti na mestni obvoznici in cestah, ki vodijo v središče mesta in obratno.

Prometni zamaški in gneča močno upočasnjujejo vsakdanji utrip mesta, pot v službo ali domov, šolo, na fakulteto in po drugih opravkih pa se pogosto podaljša. Povečan obseg vozil že ob lepih dnevih v prestolnici povzroča dolgotrajne zastoje – predvsem na križiščih, ko vozila ob rdečih lučeh v kolonah obstanejo v pločevinastem kaosu, pa tudi na območjih, kjer potekajo gradbena dela.

Ob dežju Ljubljana obstane

Eno takšnih žarišč je zagotovo okolica Dunajske ceste, saj se na območju železniškega nadvoza v bližini glavne postaje odvijajo obširna dela, ki bodo potekala vse do 27. oktobra. Dela so razdeljena na pet faz, ob vsaki pa bo veljal drugačen prometni režim.

Spomnimo, da je župan Zoran Janković napoved del na eni od glavnih ljubljanskih prometnih žil in posledično pričakovanih težav v prometu pospremil z besedami: "Grozno bo."

Ob neugodnem vremenu pa se razmere na cestah še poslabšajo. Ker se številni namesto s kolesom na pot odpravijo z lastnim avtomobilom, je promet še bolj zgoščen. Tako je bilo denimo v sredo, ko je deževalo. Na cestah niso obstali le vozniki jeklenih konjičkov, temveč je bil popolnoma ohromljen tudi javni mestni promet. Kolona avtobusov se je namreč v središču mesta vila več sto metrov daleč.

"Cest ne moremo prenoviti, če jih ne zapremo"

Za pojasnila glede prometnih razmer in načrtov za izboljšanje pretočnosti smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana (Mol). Kakšni ukrepi so predvideni za ublažitev zastojev?

Kot so za N1 pojasnili na Molu, so na avtomobilsko gnečo v sredo vplivale vremenske razmere oziroma padavine, saj se je več kolesarjev in pešcev odločilo za drugačen način prevoza po mestu. Poleg tega v mestu potekajo številne obnove cestne in druge javne infrastrukture in je zaradi gradbenih del promet oviran na več lokacijah, kar lahko povzroči večjo gnečo na širšem vplivnem območju.

"Del vpadnic in ceste, ki vodijo v Ljubljano, vključno z železniško infrastrukturo, so v pristojnosti države, zato predlagamo, da se za dodatne informacije obrnete še na pristojna ministrstva. Če je na obvoznici več prometa ali je tam več zapor, to povzroči tudi več avtomobilov na vpadnicah za tiste, ki gredo v mesto," so dodali.

Na občini so se sicer strinjali, da na pretočnost prometa in mobilnost ljudi vplivajo tudi zapore cest, a kot so poudarili, cest in javnih površin ne morejo prenoviti, če jih ne zaprejo.

"V času del sta gibanje po območju in dostopnost začasno nekoliko ovirana, potrebni so dodatna strpnost, previdnost in spoštovanje udeležencev v prometu. Vendar vse za višji cilj – zaradi zagotavljanja višje kakovosti bivanja prebivalcev in uporabnikov prostora. Verjamemo, da imajo občani in uporabniki prostora razumevanje za tovrstne posege, saj se zavedajo prednosti, ki jih prinašajo naši projekti," so navedli na ljubljanski občini in dodali, da informacije o zaporah cest objavljajo tudi na portalu zapor PromInfo, zato da lahko uporabniki prostora vnaprej načrtujejo svojo pot zunaj območja zapore.

Na Molu so zagotovili, da si nenehno prizadevajo za razvoj trajnostne mobilnosti in spreminjanje potovalnih navad ljudi v bolj trajnostne, tako v Ljubljani kot v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije tudi na širšem območju. Z mnogimi konkretnimi ukrepi na osnovi Celostne prometne strategije (CPS) MOL (2017) in Ljubljanske urbane regije (2018) se po njihovih navedbah približujejo cilju, da se do leta 2027 dve tretjini poti opravita na trajnostno naravnan način, tretjina pa, če je že treba, z avtomobilom.

Dodali so, da si prizadevajo za izboljšave na področjih spodbujanja trajnostne mobilnosti, dostopnosti, varnosti v prometu, oživljanja javnega prostora, ozelenitve mesta, učinkovitosti in modernizacije področnih storitev. "V zaključni fazi je izdelava nove Celostne prometne strategije Mol (2025–2032), v okviru katere skupaj z različnimi javnostmi načrtujemo ukrepe, ki bodo še bolj učinkoviti pri zmanjševanju motornega prometa."

"Posameznik je odgovoren za odločitev, kako bo potoval"

Na občini so sicer poudarili, da je ključno pri spreminjanju potovalnih navad zavedanje, da gnečo z vozili povzročajo uporabniki sami, ki se niso odločili za drugačen način potovanja, če imajo to možnost – z javnim prevozom, s kolesom ali katerim drugim trajnostno naravnanim načinom mobilnosti. V veliki večini od 120.000 vozil, ki dnevno vstopijo v Ljubljano iz drugih občin, je po podatkih Mola le voznik.

"Zavedamo se, da je to odvisno od razdalje, ki jo morajo prepotovati, fizične pripravljenosti, zdravja, količine opravil, tovora ..., a je vsak posameznik sam odgovoren za odločitev, kako bo potoval. Na Molu z ozaveščevalnimi kampanjami, dogodki, sporočili in drugimi dejavnostmi poskušamo vplivati na odločanje o izbiri poti in načinu potovanja, saj smo prepričani, da lahko vsak sam prispeva k zmanjšanju zastojev v mestu," so še pojasnili.

Ob tem bi lahko dodali, da tudi tisti, ki si želijo trajnostno potovati z mestnim avtobusom, obstanejo v zastojih, saj na večjem delu ljubljanskih vpadnic ni rumenih pasov, namenjenih avtobusom.

Dars: Neugodno vreme je podaljšalo čas vožnje

Zastoji sicer niso omejeni zgolj na Ljubljano. Na vožnjo "po polžje" po slovenskih avtocestah v zadnjih letih opozarja vse več voznikov. Kako zelo nevzdržne so razmere, priča tudi podatek, da so vozniki v sredo za pot iz Kopra do Ljubljane potrebovali več kot dve uri.

Na Darsu so za N1 pojasnili, da je bila gneča na primorski avtocesti proti Ljubljani posledica povečanega osebnega in tovornega prometa. "K zastojem so pripomogle tudi neugodne vremenske razmere, ki so upočasnile vožnjo in podaljšale potovalne čase. Poleg rednih dnevnih migrantov je bil na avtocesti še vedno tranzitni turistični promet. Turisti so se, tudi zaradi slabega vremena, vračali z obeh obal – slovenske in hrvaške Istre. To se je pokazalo tudi v zastoju pred predorom Karavanke v smeri proti Avstriji," so odgovorili.

Težave slovenskih avtocest se sicer najbolj pokažejo v toplejšem delu leta. Za nami je namreč še eno poletje dolgih kolon. Dela so izvajali na nekaterih najbolj obremenjenih odsekih, kar je povzročilo tudi po večdesetkilometrske zastoje.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v oddaji N1 STUDIO med drugim dejala, da so vsa trenutna dela na avtocestah nujna in bi jih bilo treba izvesti že pred desetletjem. Je pa presenetila z razkritjem, da njeno ministrstvo sploh še ni vključeno v prenovo prometne strategije. V vladi mnenja o prenovi prometne strategije, denimo o novih pasovih na avtocestah, sicer niso enotna. Levica je proti, Svoboda pa si je po zadnjih volitvah očitno premislila.