Menu Item
Po pozivu vlade proračunskim porabnikom, naj zaradi poplav skrčijo budžete za štiri odstotke, je ministrski zbor pretresel finančne načrte za prihodnji dve leti. Po seji vlade so bili vsi zelo skrivnostni, nekatere podrobnosti pa smo na N1 vendarle uspeli izvedeti.
Vlada je razpravljala o proračunih za leti 2024 in 2025. Za prihodnje leto je v državni blagajni predvidenih 15,2 milijarde evrov, za leto 2025 pa 15,9 milijarde evrov. Ker pa bodo od tega 1,1 milijarde evrov morali preusmeriti v sklad za obnovo po poplavah, bodo morala ministrstva izdatke pomembno skrčiti.
Pomemben delež v ta sklad bo prispevala Slovenska vojska, čeprav naj bi Levica po besedah naših virov menila, da bi lahko namenila še bistveno večjo vsoto. Kot je znano, namreč najmanjša koalicijska stranka nasprotuje slovenskemu članstvu v Natu in tudi oboroževanju.
Vozovnice za upokojence ostajajo brezplačne
Čeprav je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v petek omenilo možnost, da bi upokojencem ponovno zaračunavali vozovnice v javnem potniškem prometu, pa to po seji vlade po naših informacijah ni več na mizi. Ta ukrep so sicer predstavili kot zmanjševanje gneče na avtobusih, a naj bi menda več članov vlade z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek na čelu vztrajalo, da morajo brezplačne vozovnice ostati. Naši viri pravijo, da bi bila ukinitev politično nespametna, saj da so upokojenci velika volilna baza in da se redno udeležujejo volitev. Nekateri pa še dodajajo, da bi z ukinitvijo brezplačnih vozovnic starejšim prebivalcem odvzeli možnost izletov in torej tudi druženja.
Nekaterih ukrepov, ki jih za financiranje sanacije po poplavah predvideva aktualna vlada, verjetno ne bo mogoče opredeliti zgolj v proračunu, temveč bodo to storili bodisi v zakonu o obnovi bodisi bodo spisali poseben zakon.
Ukrepi bodo prizadeli tudi podjetnike
Med takšne ukrepe naj bi sodila obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka, pa tudi nekateri ukrepi, s katerimi po vsej verjetnosti ne bodo zadovoljni delodajalci. Tako naj bi ukinili nekatere “bonbončke”, ki jim jih je dala Janševa vlada. Razmišljali naj bi menda, da bi nadomestila bolniške odsotnosti obračunavali tako, kot so pred spremembo v prejšnjem mandatu, kar je za delodajalce manj ugodno kot sedanja ureditev.
Čeprav je v prejšnjih dneh zakrožila informacija, da bi lahko zaradi varčevanja prišlo do krčenja socialnih transferjev, se to po naših informacijah ne bo zgodilo. Pridobljene pravice naj bi ostale, omenjala pa naj bi se možnost, da bi za nekaj časa zastalo njihovo usklajevanje.
Prav tako naj na današnji seji ne bi bilo govora o prisilnem upokojevanju javnih uslužbencev, ukinitvi delovne uspešnosti …
Varuh človekovih pravic bi le delno varčeval
Medtem ko ministrstva zmanjšujejo izdatke, pa nekateri zunanji proračunski porabniki predlogu ministrstva za finance o nujnem varčevanju niso prisluhnili ali pa so ga upoštevali le delno. Kot smo poročali, na krčenje svojega budžeta ni pristal državni svet. Le delno je po informacijah N1 predlog za znižanje upošteval Varuh človekovih pravic.
Čeprav naj bi seja vlade po naših informacijah tekla dokaj mirno, pa je bilo pred njenim začetkom slišati kar nekaj negodovanja. A ne le zaradi predvidenega znižanja sredstev, temveč tudi zato, ker ministri niso dobili nobenega gradiva. Nekateri naši sogovorniki so celo poudarjali, da se kaj takšnega v preteklosti ni dogajalo. Tako naj bi jim predstavniki finančnega ministrstva na sami seji vlade ustno pojasnjevali predvidene ukrepe in njihove finančne učinke.
V prihodnjih dneh bodo na finančnem ministrstvu preračunali, kakšen bo izkupiček usklajevanj in ali morajo še kje kaj postrgati. Proračuna bodo predvidoma potrdili na četrtkovi seji vlade. Čas se namreč izteka, saj morajo po zakonu proračunska paketa za prihodnji dve leti državnemu zboru predložiti do 1. oktobra.
Ministri tega, čemu se bodo odrekli, v glavnem še ne razkrivajo, Med bolj konkretnimi je bila pred sejo vlade ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Na njenem resorju, kot je dejala, ne bodo ustavili projektov, ki so v teku, ter tistih, ki so vezani na evropska sredstva in imajo rok dokončanja. Prednost bodo imeli tudi projekti, ki se nanašajo na sanacijo po poplavah. Preostale investicije pa se zamikajo za kakšno leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje