Menu Item
V Svobodi so po današnji razpravi v državnem zboru o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Poslanci so v današnji splošni razpravi sicer večinsko nasprotovali predlogu zakona. Proti je namreč glasovalo 64 poslancev, za pa devet. Med slednjimi so bili štirje poslanci SD, štirje Levice in Mojca Šetinc Pašek.
Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v državni zbor lani vložilo društvo Srebrna nit s podporo volilcev, je pacientu, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, brez napak in zlorab, omogočiti dostojanstveno smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog še določa, da lahko zdravnik ali drugi zdravstveni delavec pri pomoči pacientu pri prostovoljnemu končanju življenja uveljavi ugovor vesti.
V Svobodi menijo, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo. “Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo,” je pred glasovanjem o predlogu dejala poslanka Svobode Tereza Novak.
Poslanci Svobode s prvopodpisanim Borutom Sajovicem so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, bi se glasilo: “Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?”
V obrazložitvi predloga za referendum v koaliciji navajajo, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, “saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje”.
Zapisali so, da obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, “vendar pa njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi v obliki kaznivega dejanja pomoči pri samomoru kot tudi evtanazijo v obliki kaznivega dejanja umora”. Kljub temu pa slovenski pravni red že določa dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti, in sicer pravico do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, katerih odsotnost bo neizbežno vodila v njegovo smrt, so dodali.
“Slovenija bi z odločitvijo za legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila vrsti naprednih držav, ki sploh v zadnjih letih veliko bolj množično uzakonjajo tovrstne posege,” so še izpostavili in kot primer navedli Nizozemsko, ki je postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uzakonila že leta 2001, takoj za tem pa po njenem vzoru še Belgija. Sledili so še Luksemburg, Švica, Španija, Avstrija, Kolumbija, Nova Zelandija, Avstralija in številne države znotraj ZDA.
Zavedajo se, da so vprašanja, povezana z umiranjem in trpljenjem težka in v duhu časa zahtevajo širšo družbeno refleksijo. “Razprava o evtanaziji je zelo zapletena in se pogosto vrti okoli etičnih, moralnih in pravnih vidikov,” so dodali.
Koalicija in opozicija v razpravi na različnih bregovih
Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.
V SDS sicer odločno nasprotujejo predlogu zakona, saj menijo, da podpira “kulturo smrti, namesto življenja”. Poudarjajo, da vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu. Menijo, da bi vlada morala okrepiti paliativno oskrbo. Tudi v NSi ostro nasprotujejo predlogu. Menijo, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. Poleg tega predlog po njenem mnenju radikalno spreminja poslanstvo zdravnikov.
V SD menijo, da je predlog lahko koristen, saj lahko okrepi medicino. Toda poudarjajo, da potrebujejo dodatno strokovno usklajevanje in široko javno razpravo. Menijo, da bi o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja morali odločati državljani.
V Levici predlog soglasno podpirajo. Menijo, da posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt. Poleg tega poudarjajo, da bi predlog zakona omogočil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo.
V rubriki Poglobljeno na N1 smo lani na to temo objavili dosje iz več člankov.
O čem teče razprava, kaj je evtanazija in kaj pomoč pri končanju življenja lahko preberete v članku Boj za dostojno smrt v Sloveniji. Intervju z Andrejem Pleterskim, ki je eden od petih avtorjev zakona o prostovoljnem končanju življenja, lahko preberete v članku “Če ne bi imel očeta, ki je prosil, naj ga pustijo izkrvaveti …”. Več o evtanaziji v Kanadi, ki je v zgolj nekaj letih prehitela Nizozemsko in postala država z največjim letnim številom primerov medicinske pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, lahko preberete v članku Evtanazija v Kanadi: “Zelo hitro smo začeli polzeti po spolzki strmini”. Pogovor s Tatjano Kocjan, ki se spopada z napredujočo Parkinsonovo boleznijo, lahko preberete v prispevku “Zame je pomembno življenje, ne životarjenje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje