Menu ItemNa ministrstvu za notranje zadeve so končali izredni nadzor, ki je pod drobnogled vzel delo policije na protestih v zadnjih dveh letih in pokazal veliko hudih nepravilnosti. Poročilo so že odstopili državnemu specializiranemu tožilstvu, saj je nadzor pokazal več sumov kaznivih dejanj.
Slavko Koroš, v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu, je povedal, da je kot policist in kriminalist delal kar 37 let, zato dobro pozna delovanje policije. “Sem zelo ponosen, da sem bil član te organizacije in vedno s ponosom to tudi povem. Poznam policiste in vem, da večinoma delajo odgovorno in si tudi zaslužijo vodje, ki znajo usmerjati, voditi in reci ne različnim interesom.” Povedal je, da policija nikoli ni delovala, tako kot je v času protestov. “Vedno smo delali za ljudi in sem trdno prepričan, da tudi vedno bomo.”
Strokovni nadzor, ki so ga izvajali več kot tri mesece, je bil po besedah Koroša izredno zahteven in obsežen. Pojasnil je, da je poročilo dolgo kar 161 strani, vsaka trditev pa je podkrepljena z izjavami, dokumenti in video posnetki. Nadzor je pokazal veliko hudih tako sistemskih kot posameznih nepravilnosti. “Ena izmed sistemskih je ta, da imamo v pravilniku o policijskih pooblastilih določeno, da se lahko uporablja vodni top z vodnim curkom s primesjo plinskih sredstev. Ampak tega v zakonu ni. Torej je že sam pravilnik v neskladju z zakonom. Tovrstno pooblastilo ima v Evropi zelo malo držav, pa še tam je uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev v zakonu zelo natančno določena.”
Nadzor je pokazal tudi, da v normativnih aktih nista natančno opredeljena odredba in preklic uporabe prisilnih sredstev. “Policist prisilnih sredstev ne more uporabiti kar sam, podana mora biti odredba. V teh primerih pa ni bilo točno določeno, kje in zaradi katerih kršitev naj policisti plinska sredstva uporabijo. Prav tako uporabe v več primerih nihče ni preklical, zato so bili policisti prepuščeni sami sebi in niso vedeli, ali naj plinska sredstva uporabljajo še naprej ali ne. Zato smo bili priča takim prizorom.”
Kako je bilo na protestih, ki so ušli izpod nadzora, poglejte v spodnjem posnetku:
Koroš je postregel s podatkov, da je policija samo na enem protestu uporabila 440 kosov plinskih sredstev. Prav nesorazmerna raba solzivca po njegovih besedah bode v oči. “V več primerih so bila plinska sredstva uporabljena, kjer kršitev sploh ni bilo. Tudi vodni curek s primesjo plinskih sredstev je bil uporabljen zoper posameznike, ki niso nič kršili, na primer proti invalidu na berglah. Zato lahko rečem le, oprostite.”
“Zakaj smo morali ukrepati zoper nekoga, ki je bral ustavo?”
Koroš je povedal, da so bila nesorazmerno uporabljena tudi druga prisilna sredstva, hkrati pa je nadzor ugotovil, da je v več primerih manjkala sprožilna situacija. “Torej, zakaj so policisti pooblastila sploh začeli izvajati. Zakaj so ugotavljali identiteto nekoga, ki je le lepil plakat? Zakaj so potem stopnjevali prisilna sredstva in osebo pridržali? Zakaj smo morali kljub temu, da je bilo gibanje omejeno, ukrepati zoper nekoga, ki je bral ustavo?”
Ob tem je dodal, da ima vsak pravico do mirnega zbiranja in protestiranje ter da je prav, da ljudje izrazijo svoja mnenja. “Brez tega demokracija umre. Če bi protestniki imeli namen kršiti javni red in mir, potem ni vprašanja. Ampak če jaz pasivno sedim in berem ustavo, me bo težko kdo prepričal, da zgolj ta kaprica, da ga odnesem stran, prevladuje pred ustavno pravico.” Koroš je pojasnil, da so v strokovnem nadzoru zasledovali cilj in stališče, da morajo imeti državljani možnost, da izrazijo svoje mnenje.
Kaj je pokazal izredni nadzor?
- nesorazmerno, neupravičeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev (neupravičena privedba osebe, neupravičeno podaljševanje časa privedb oseb, neupravičena odstranitev mirnih protestnikov, neukrepanje zoper vse protestnike, ki so kršili javni red, neupravičeno izstreljevanje plinskih sredstev, nesorazmerna uporaba prisilnih sredstev proti množici brez predhodnega zakonsko določenega ukaza in opozorila, (ne)konkretizacija razlogov za uporabo vodnega curka s plinskimi sredstvi, (ne)konkretizacija izdajalcev odredb za izstreljevanje plinskih sredstev in gumijastih izstrelkov),
- uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje kršili javnega reda in celo proti invalidu na berglah,
- nespoštovanje načela enakosti pri izdaji opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi trem policistom Policijske uprave Ljubljana,
- nespoštovanje rokov glede evidentiranja uporabe prisilnih sredstev, prirejanje vsebin v dokumentu o uporabi prisilnih sredstev, pomanjkljivo nudenje strokovne pomoči in nadzor nad policisti, neprimerna komunikacija policistov, nespoštovanje pravil policije glede sklica operativnega štaba, v operativne štabe so bili imenovani policisti, ki niso bili usposobljeni za delo v štabih,
- v operativnih štabih so bili prisotni visoki predstavniki izvršne oblasti in ministrstva.
Nadzor je pokazal tudi, da so bili med protesti v operativnih štabih visoki predstavniki izvršne oblasti pa tudi visoki predstavniki ministrstva. “Tam nimajo česa iskati. Res je, da formalno interni in zakonski akti tega ne preprečujejo, vendar bomo pripravili takšne formalne pogoje, da bo to popolnoma nedopustno.” Po njegovih besedah bo ti taki, da bo strokovnjak, ki operativni štab vodi, svoje naloge lahko izvajal zakonito, avtonomno in strokovno. “Zelo težko je namreč obdržati avtonomnost in strokovnost, če ti nekdo diha za vrat.”
Policija mora zdaj ugotoviti, kdo vse je za nepravilnosti odgovoren, direktorat za policijo in druge varnostne naloge pa policiji predlaga, da izvede tudi vse delovno pravne postopke. Ker je nadzor pokazal več sumov kaznivih dejanj, so poročilo že odstopili državnemu specializiranemu tožilstvu. Ugotovitve izrednega nadzora, ki ga je odredila notranja ministrica Tatjana Bobnar, in predlog sprememb zakonodaje bo ministrstvo predstavilo v sredini decembra na posvetu o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja na Brdu pri Kranju.
Nekdanji notranji minister Aleš Hojs in nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj sta v odzivu za Radiotelevizijo Slovenije izpostavila, da omenjena preiskava izpostavlja predvsem nepravilnosti v pravilnikih, Olaj pa je poudaril, da je sam ustanovil komisijo, ki je pri preiskavi množičnih protestov oktobra lani ugotovila, da so bila prisilna sredstva uporabljena strokovno in zakonito.
Proteste na Trgu republike je pod drobnogled sicer že pred časom vzel varuh človekovih pravic. Varuh je ugotovil, da je policija precej hitro po razpustitvi protestov 5. oktobra 2021 proti protestnikom uporabila vodni top in jih želela z vodnim curkom prisiliti, da bi se ti razšli. Varuh je potem, ko je pregledal razpoložljive posnetke, izrazil pomislek o ukrepanju policije. Porajalo se mu je namreč vprašanje o primernosti uporabe prisilnih sredstev na tej točki protesta in tem, ali je bil javni red že dejansko tako močno kršen, da množice ni bilo mogoče drugače obvladati kot s prisilnimi sredstvi.
Celotno izjavo o izsledkih strokovnega nadzora si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje