“Na posnetkih je slišati povelje, da se preneha uporabljati prisilna sredstva”

Slovenija 22. Sep 202207:4917 komentarjev
Delite:

Po več prejetih pobudah o postopanju policije na množičnem protestu v Ljubljani 5. oktobra 2021 je urad varuha človekovih pravic pripravil poročilo o sorazmernosti uporabe sile, ki jo je na protestu uporabila policija. Poročilo je v obravnavo posredoval ministrstvu za notranje zadeve, odziv ministrstva pa pričakuje na začetku oktobra. Kot so še zapisali v uradu varuha človekovih pravic, si želijo, da bi skupaj z ministrstvom in policijo sprejeli dodatne ukrepe za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev. V poročilu se namreč sprašujejo predvsem o smotrnosti uporabe plinskih sredstev pri obvladovanju množic.

Da je policija med množičnimi protesti, ki so potekali lani v središču Ljubljane, v nekaterih primerih ravnala nestrokovno, in tako nesorazmerno posegala v človekove pravice, je v začetku avgusta ugotovilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je zato na policijo naslovila usmeritve in navodila za ravnanje ob javnih shodih, in tako preklicala usmeritve policije, ki jih je v zvezi s tem izdal njen predhodnik Aleš Hojs.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je prejel kar nekaj pobud, med drugim od Mirovnega inštituta in Sindikata policistov Slovenije, da preveri sorazmernost sile, ki jo je v okviru protesta 5. oktobra 2021 uporabila policija pri obvladovanju množice.

V poročilu je varuh najprej zapisal nekaj vidikov sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev, ki jih navajata strokovna literatura in sodna praksa, in pojasnil uporabo prisilnih policijskih pooblastil v veljavni pravni ureditvi, ki jo v Sloveniji določa zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Za dodatna pojasnila se je obrnil tudi na MNZ in ga tudi prosil za poročilo komisije, ki je preverjalo okoliščine uporabe prisilnih sredstev. Pri pripravi poročila so mu bili v pomoč tudi posnetki policijskih kamer. V vprašanjih, ki jih je naslovil na ministrstvo, se je spraševal predvsem o načinih in smotrnosti uporabe plinskih sredstev pri vzpostavljanju javnega reda in obvladovanju protestnikov.

solzivec protesti
Foto : Foto: Matej Pušnik/Bobo

Urad varuha človekovih pravic je poročilo pripravil na začetku avgusta, javnosti pa bo dostopno po odzivu ministrstva za notranje zadeve, ki ga v varuhovem uradu pričakujejo na začetku oktobra. Uredništvu N1 je poročilo posredoval Mirovni inštitut.

5. oktobra lani so se na Trgu republike protestniki zbrali že četrti teden zapored in izražali nasprotovanje vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa. Čeprav udeležba ni bila tako številna kot pretekle tedne, se je skupina protestnikov po dveh urah na Trgu republike začela premikati po Ljubljani in ob tem blokirala promet na posameznih ulicah. Policija je precej hitro proti protestnikom uporabila vodni top in solzivec.

Razmere pa so dokončno ušle izpod nadzora, ko so protestniki zasedli del Celovške ceste blizu Tivolija. Kmalu po dogodku so na dan privrele številne zgodbe protestnikov in tudi naključnih mimoidočih, da je policija z uporabo prisilnih sredstev močno prekoračila svoja pooblastila.

Policija je s svojim ravnanjem vplivala na vedenje množice

Varuh v poročilu ugotavlja, da se je policija za razpustitev shoda odločila hipno zaradi zadnjega nagovora Zlatana Čordića – Zlatka, ki je zbrane protestnike pozval, da se skupaj sprehodijo po ljubljanskih ulicah. Zakon o javnih zbiranjih namreč določa, da lahko policija v skladu z zakonom shod razpusti. V času protesta je bilo v Ljubljani tudi večje število varovanih oseb, ki so bile tam zaradi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

“Zato je morala policija takrat poleg ostalih nalog, povezanih z vzpostavljanjem javnega reda, zagotavljati tudi varovanje teh oseb /…/ Še posebej zaradi slednjega varuh načeloma nima zadržkov pri odločitvi policije, da je bil shod takrat s sklicevanjem na 6. in 33. člen zakona razpuščen,” je zapisano v poročilu.

vodni top protesti
Foto : Foto: Matej Pušnik/Bobo

V precej zgodnji fazi shoda je policija na očeh zbrane množice aretirala raperja Zlatka, ki je množico nagovoril, da se sprehodi po ljubljanskih ulicah. Po mnenju varuha je privedba prijete osebe na mesto, kjer je takrat bil pretežni del množice (“za namen njenega odvoza”), vplivala na njeno nadaljnje vedenje in dogajanje. “Pomembno je, da se policisti zavedajo, da s svojim ravnanjem lahko nedvomno v določeni meri vplivajo na obnašanje množice in posameznikov v njej, bodisi v smislu umiritve situacije ali njenega zaostrovanja,” meni varuh.

Na nadaljnje vedenje množice pa je po mnenju varuha vplivalo tudi, da policija ni upoštevala pomembnosti “razlikovanja” med protestniki. Varuh je po pregledu gradiva MNZ ugotovil, da je mogoče zgolj manjšini udeležencev protesta pripisati nasilna dejanja. Izrazil je tudi razumevanje stališča policije do zahtevnosti obvladovanja nasilnih skupin, ki so se skrivale v množici.

“Pri izbiri in samem načinu uporabe prisilnih sredstev za vzpostavljanje javnega reda je pomembno, da se posebna pozornost nameni tudi neželenim učinkom, ki jih imajo lahko ta sredstva na druge nevpletene oziroma tiste, ki se aktivno ne upirajo,” ugotavlja varuh.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je policija od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021 zoper množico v 66 primerih uporabila 147 prisilnih sredstev, od tega največ prav v letu 2021. Policija je 71-krat uporabila plinska sredstva, telesno silo je uporabila 32-krat, plinski razpršilec 30-krat, 5-krat je bil uporabljen službeni pes, policijska palica in vodni curek oba po 3-krat, 2-krat je bila poklicana konjenica in enkrat je pri posredovanju uporabila posebno motorno vozilo. Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, policija ne razpolaga s podatki, da bi osebe iz množice zaradi uporabe navedenih prisilnih sredstev utrpele telesne poškodbe.

vodni top celovška
Foto : Foto: Matej Pušnik/Bobo

Čeprav varuh pozdravlja spodbudno statistiko uporabe prisilnih sredstev v zadnjem triletju in majhnega števila poškodb iz tega naslova, pa meni, da policija na dan omenjenega protesta ni v največji meri zasledovala cilja, da s sicer z zakonitimi aktivnostmi ne bi prizadela nevpletenih na protestu.

V poročilu je zato jasno zapisano, da delovanje policije ni bilo usmerjeno le na najhujše kršitelje, zato tudi ni moglo prispevati k zmanjšanju napetosti med protestniki, ampak “jo je (čeprav nenamerno) poglabljalo in s tem dodatno ogrožalo tako policiste kot protestnike in druge tam prisotne osebe”.

Hitra uporaba prisilnih sredstev

Policija je precej hitro po razpustitvi protestov proti protestnikom uporabila vodni top in jih želela z vodnim curkom prisiliti, da bi se ti razšli. Varuh je po pregledu razpoložljivih posnetkov izrazil pomislek o ukrepanju policije. Poraja se mu namreč vprašanje o primernosti uporabe prisilnih sredstev na tej točki protesta in tem, ali je bil javni red že dejansko tako močno kršen, da množice ni bilo mogoče drugače obvladati kot s prisilnimi sredstvi.

Prav postopna uporaba policijskih pooblastil bi po mnenju varuha lahko udeležencem protestnega shoda omogočila, da se prosto razidejo. Od razpustitve shoda do izdane odredbe o uporabi prisilnih sredstev namreč ni minilo niti 15 minut. Varuh še nadalje meni, da bi v začetni fazi delovanja policistov pričakoval, da bi policija sprejela določene ukrepe, kako bi množico nadzorovala na določenem območju. Ob tem omenja možnost oblikovanja “kordona” posebne policijske enote, s katerim bi se protestnikom preprečilo gibanje v določeno smer, prav tako pa bi iz skupine protestnikov lahko izločili nasilne kršitelje.

solzivec tivoli protesti
Foto : Foto: Matej Pušnik/Bobo

Iz poročila izhaja tudi, da varuh pri odredbi uporabe prisilnih sredstev pogreša postopnost njihove uporabe. Ob tem še poudarja, da bi bilo primerno, da se na lestvici prisilnih sredstev, ki si sledijo od milejšega k hujšemu, uporabo plinskih sredstev postaviti višje. Meni namreč, da plinska sredstva ob uporabi zajamejo večjo skupino ljudi in jih je težje usmeriti zgolj na kršitelje.

Ministrstvo za notranje zadeve sicer v svojem pojasnilu pravi, da so vodje policijskih enot uporabo plinskih prisilnih sredstev poudarili kot najučinkovitejše. Varuh na podlagi videoposnetkov ugotavlja, da je policija imela navodila, naj takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, začne uporabo plinskih sredstev. “Primer, ki ni bil osamljen, nakazuje, da uporaba milejših policijskih pooblastil večkrat predhodno ni bila niti poskušana,” piše v poročilu.

Varuh ponovno opozarja na odsotnost okvirnih meril pri uporabi prisilnih sredstev, saj omogoča njihovo preširoko uporabo in količino njihove uporabe. Tretji odstavek 16. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije namreč pravi, da morajo policisti prenehati uporabljati pooblastilo takoj, ko ni več razlogov za uporabo. Plinska sredstva po mnenju varuha niso bila “časovno in prostorsko ozko osredotočena na posamezno dogajanje”, ampak so zajela celotni prostor protestnikov, ob tem pa je solzivec zajel nenasilne protestnike in tudi naključne mimoidoče.

Med opombami v poročilu je zapisano še, da je tudi komisija ministrstva za notranje zadeve na podlagi pregleda videoposnetkov zaznala, da je “na posnetkih nemalokrat slišati povelje, da se prenehajo uporabljati prisilna sredstva. Kar še dodatno potrjuje dvom, da se vidik uporabljene količine plinskih sredstev v konkretni situaciji ni v zadostni meri nadzoroval.”

protesti solzivec
Foto : Foto: Matej Pušnik/Bobo

Ob sklicevanju na 7. člen zakona o varuhu o človekovih pravicah na koncu poročila varuh ministrstvu za notranje zadeve in policiji priporoča, da skupaj sprejmeta dodatne ukrepe za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici. Varuh poročila za zdaj še ni javno objavil, v uradu varuha pa so nam pojasnili, da so z ugotovitvami in skladno z njihovimi postopki delovanja seznanili vse, ki so v tej zadevi na urad naslovili pobude.

“Poročilo smo v obravnavo posredovali ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), od katerega v začetku oktobra pričakujemo odziv na naše priporočilo, da naše ugotovitve obravnava skupaj s policijo in sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici ter da nas seznani s sprejetimi ukrepi,” so na vprašanje N1 odgovorili v uradu varuha.

Kot so nam povedali, bo javnost o izsledkih obveščena, ko bodo prejeli odziv MNZ, saj se želijo v uradu varuha v svojih ugotovitvah opredeliti tudi do sprejetih ukrepov ministrstva in policije.

Ob tem so še dodali, da namen delovanja institucije varuha ni zgolj v kritiki dela organov, temveč si prizadevajo, da bi njihova priporočila spremenila prakse v smeri spoštovanja človekovih pravic.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar