Čeprav se Ljubljana rada ponaša kot okolju prijazno mesto, ki spodbuja trajnostne oblike prevoza, je lahko vožnja s kolesom po ljubljanskih ulicah nevarna. Na to je opozoril tudi umetnik Danilo Milovanović, ki je na omrežju Vimeo delil posnetek, iz katerega je razvidno, da vozniki svoja vozila pogosto parkirajo tudi na označenih kolesarskih stezah po mestu.

Kolesarji še vedno niso enakovredni udeleženci v prometu, kar kaže tudi video, ki ga je na platformo Vimeo naložil umetnik Danilo Milovanović. Kot je povedal za N1, je video nastal že leta 2018 oziroma 2019, vendar ga je šele zdaj objavil na spletu. Ta problematika je namreč še vedno aktualna.

Rekordna sezona – vsi na kolesa

Slovenija

28. Jul 2021 0

Slovenija

28. Jul 2021 0

Milovanović, ki je tudi sam uporabnik ljubljanske kolesarske mreže, se v svojih projektih precej ukvarja s posegi v javni prostor oziroma “hekanjem javnega prostora”. Leta 2019 je v podhodu ljubljanskega parka Tivoli postavil tri ogledala za boljšo varnost in vidljivost kolesarjev in pešcev. Sprva si je zasluge za postavitev ogledal prilastila kar mestna občina, nato pa so ta ogledala zamenjali s svojimi.

“Ljubljana ima zagotovo potencial kolesarskega mesta, saj je ravno mesto,” pravi Milovanović, ki pa opozarja, da pa to še vedno kvarijo avtomobili na kolesarskih stezah, neustrezno urejena gradbišča …

Do kolesarjev v Ljubljani pa niso brezbrižni le vozniki osebnih avtomobilov. K problematiki kolesarjev prispeva tudi nesklenjeno kolesarsko omrežje, preozke in neudobne površine, premalo površin za parkiranje koles, slabi dostopi do nekaterih večjih zaposlitvenih središč, upoštevanje kolesarjev med gradbenimi deli in podobno, je nedavno za N1 povedala predsednica Ljubljanske kolesarske mreže Lea Ružič. Opozorila je tudi, da se v mestu še vedno favorizira avtomobilski promet, občina pa se zadev ne loteva strateško.

Po njenih besedah je rešitev za kolesarsko problematiko v sklenjenem, varnem in udobnem kolesarskem omrežju s krajšimi časi za čakanje na prečkanje, umeščanje kolesarske površine po najkrajših poteh (npr. tudi v enosmernih ulicah, op. a.). Dodaja, da bi se lahko več naredilo tudi na področju ozaveščanja in izobraževanja, a kot pravi, da večjih rezultatov na ta način ne more biti, dokler ni osnovnega predpogoja – kakovostne kolesarske infrastrukture.