Prvi korak k sežigalnici odpadkov v Mariboru, mestni svetniki zaskrbljeni

Direktor Snage in projektnega podjetja EIOM Vito Martinčič je mariborske mestne svetnike na današnji seji seznanil s prijavo mesta na razpis za koncesijo za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Martinčič je poudaril, da je prijava na državni razpis šele "vstopnica" za začetek pogajanj z ministrstvom, o zavezujočih sklepih pa bodo kasneje znova odločali mestni svet in nadzorni sveti sodelujočih podjetij. Ponovil je, da je Maribor trenutno povsem odvisen od prevzemnikov odpadkov, z načrtovano sežigalnico, ki jo nameravajo postaviti poleg sortirnice Snage, pa da bi lažje nadziral cene ravnanja z odpadki in oskrbe z energijo.

Mestni svetniki so se danes le seznanili s prijavo in po besedah župana Saše Arsenoviča s tem še niso odločili, ali bo sežigalnica dejansko zgrajena. V razpravi so opozarjali, da je pred nadaljnjimi koraki treba doreči financiranje, temeljito preučiti vplive na okolje in zdravje ljudi ter zagotoviti transparentnost projekta.

"Govori naj stroka"

"Prvi pogoj za kakršno koli odločitev je neodvisna in strokovna analiza vpliva na okolje in zdravje. Maribor je že zdaj med bolj onesnaženimi urbanimi okolji v Evropi in tudi najsodobnejša tehnologija ne pomeni nič izpustov," je dejala Tjaša Gojkovič iz Liste kolesarjev in pešcev.

Po besedah Tatjane Frangež iz Levice je ključno, da se vključuje javnost v projekt "ne le toliko, kot je zakonsko določeno, ampak več od tega". Zdravko Luketič (NSi) je predlagal ustanovitev neodvisnega telesa zainteresirane javnosti, ki bo med drugim nadziralo tudi stroške in sproti obveščalo javnost.

"Čim več se je treba pogovarjati, govori naj stroka," je povedala vodja svetniške skupine Svobode Davorka Pregl. Strinja se, da je treba prevzeti odgovornost za svoje odpadke, in meni, da je strah razumljiv in da se je treba soočiti z njim. Mestna svetnica Svobode Karin Jurše pa je prepričana, da sežigalnica ne sodi v Maribor, ampak tja, kjer predstavlja manjšo obremenitev za okolico.

Stojan Auer iz LPR, ki odločno nasprotuje gradnji sežigalnice in med drugim napoveduje referendum o tem vprašanju, je opozoril, da država ni naredila resne analize o alternativah sežigalnici in da ni znano, kam z ostankom materiala od sežiganja. Tako kot še nekatere druge mestne svetnike ga skrbi, ker že zdaj nastajajo stroški s tem projektom.

Več vprašanj se odpira tudi članom SDS, čeprav je občina že v času župana Franca Kanglerja podpisala pismo o nameri in zagotovila zemljišče za sežigalnico. Vodja svetniške skupine Milan Mikl se je strinjal, da je treba prevzeti odgovornost za lastne odpadke, a je po njegovih besedah treba v prvi vrsti preučiti vplive na okolje in zagotoviti ustrezen nadzor.

Župan vidi možnosti sofinanciranja iz Evrope, kjer je po njegovih besedah tudi več primerov dobrih praks na tem področju. "Civilni nadzor je samoumeven, ko bomo enkrat tako daleč," je zatrdil.

Martinčič zagotovil celovito presojo vplivov na okolje

Martinčič je med drugim poudaril, da so naprave za energijsko izrabo odpadkov pod najstrožjim nadzorom, že v procesu načrtovanja pa bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Objekt bo po njegovih besedah zgrajen v trenutno degradiranem okolju, zato je zaradi njega pričakovati izboljšanje stanja tega dela mesta.

Poleg tega se bo z razširitvijo daljinskega ogrevanja zmanjšalo število individualnih kurišč, ki so eden glavnih vzrokov za onesnažen zrak v Mariboru. "Financiranje je stvar pogajanj, javnost bo vključena na vsakem koraku, kadarkoli lahko to zadevo ustavimo," je odgovoril na pomisleke.

Da bi pomiril skrbi, je Arsenovič na koncu razprave predlagal imenovanje dveh svetnikov, ki bi že od zdaj naprej spremljala projekt. Lidija Divjak Mirnik iz LPR je namesto tega predlagala petčlansko skupino, sestavljeno iz opozicije, zato bodo o tem še razpravljali v prihodnje.

V nadaljevanju so mestni svetniki opravili drugo branje strategije razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, na predlog SDS pa bodo kasneje govorili tudi o spornem nakupu zemljišč s strani županovega podjetja.

Podžupan Gregor Reichenberg, ki je na začetku vodil današnjo sejo, je ob sprejemanju dnevnega reda umaknil z njega dokumentacijo za prenovo Slomškovega trga. Razlog za umik so negativni odzivi javnosti na načrtovano ureditev. Kot je dejal podžupan, želijo, da se pred sprejemanjem dokumenta "odpre širša javna seznanitev z namero", saj gre za zelo pomemben projekt za mesto.