Menu Item
Ameriška vlada je odobrila prvo cepivo na svetu, ki je namenjeno čebelam. Z njim želi omejiti eno najbolj nevarnih bolezni, ki prizadene čebele, znano pod imenom huda gniloba čebelje zalege oziroma ameriška gniloba, povzroča pa jo bakterija Paenibacillus larvae. "Te bolezni se čebelarji močno bojimo," pravi eden vidnejših čebelarjev pri nas. Vsakršno zdravilo, ki je lahko v pomoč v boju proti njej, zato pozdravljajo. Za kakšno bolezen gre, zakaj se je čebelarji bojijo, kako sploh deluje prvo cepivo za čebele in kako daleč je razvoj? Po besedah slovenske strokovnjakinje so to šele prve informacije.
Huda gniloba čebelje zalege je ena najbolj trdovratnih bolezni, ki prizadene ličinke čebel. Po pojavu bolezni lahko spore bakterije Paenibacillus larvae v okolju ostanejo tudi več desetletij. Čebelarji so proti bolezni nemočni. Zdravila namreč ni. Zanašajo se na dobro preventivo in stroge protokole. V primeru okužbe jim ti namreč nalagajo uničenje celotne čebelje družine, saj se bolezen hitro širi.
Novica o prvem cepivu za čebele je že nekaj časa krožila med čebelarji. “Vedeli smo, da bo cepivo prišlo, ker so ga napovedovali,” pove Peter Kozmus, čebelar, raziskovalec, predsednik sveta za čebelarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia. Pozdravlja vsakršna prizadevanja za razvoj zdravil proti tej trdovratni bolezni. “Če se bo nekoč v tujini pojavilo zdravilo, ki bo uspešno proti tej bolezni, bo gotovo obstajal interes zanj tudi med našimi čebelarji,” pove ob novici, da je ameriška vlada že odobrila prvo cepivo za čebele na svetu. A dejstvo je, da je evropski pristop k zatiranju bolezni drugačen od ameriškega.
Antibiotiki proti sporam bakterije, ki povzroča okužbo, ne delujejo, saj zgolj prikrivajo klinično sliko in širjenje bolezni, zato so v čebelarstvu v Evropi prepovedani. V ZDA so še vedno dovoljeni, pojasnjuje dr. Metka Pislak Ocepek, vodja laboratorija za zdravstveno varstvo čebel. Skupaj s sodelavci skrbi za preprečevanje širjenja hude gnilobe in drugih bolezni, ki lahko prizadenejo čebele. V Sloveniji so preventivni pregledi in ustrezno obveščanje v primeru suma na okužbo s to bakterijo trenutno edini način zaščite pred to boleznijo. Ker ima Evropa drugačno strategijo boja proti hudi gnilobi kot ZDA, dr. Pislak Ocepek meni, da za naše okolje to cepivo še ni tako spodbudno. Kot pozitivno pa ocenjuje raziskovanje mehanizmov prenosa informacij o odpornosti z matice na potomce.
V Sloveniji se osem veterinarjev Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete v Ljubljani ukvarja s preprečevanjem širjenja ameriške gnilobe, pregledi in karantenami. Dr. Metka Pislak Ocepek pravi, da tudi oni spremljajo raziskave s področja razvoja cepiva proti hudi gnilobi čebelje zalege. “Kolikor smo do zdaj zasledili, so bile opravljene laboratorijske raziskave, s katerimi so ugotovili, da v laboratorijskih pogojih uporaba preparata zmanjša smrtnost okuženih čebeljih ličink. Vendar pa se pogoji pri laboratorijskem testiranju posameznih ličink močno razlikujejo od pogojev v čebelji družini v naravnem okolju,” zapiše v odgovoru za N1.
Kakšna bolezen je huda gniloba?
Kaj je huda gniloba čebelje zalege, znana tudi pod imenom ameriška gniloba? Gre za bolezen, ki prizadene čebelje ličinke (odrasle čebele so proti njej odporne). Ko se posamezna ličinka okuži z bakterijo, je kmalu lahko prizadeta celotna zalega, s tem pa tudi celotne družine, piše na spletnih straneh Čebelarske zveze Slovenije. Tam so tudi navodila za čebelarje, kako izvajati preventivne preglede panjev, da bi se izognili okužbam s sporami bakterije.
Ličinke se okužijo z zaužitjem spor bakterije. Te nato v srednjem črevesju ličinke vzklijejo in se razmnožujejo, dokler ne prebijejo črevesnega epitela, kar povzroči smrt ličinke. Bolne ličinke pri tem “zgnijejo”, imajo pa tudi specifičen vonj.
Med okuženih čebel, ki ima v sebi spore, ni nevaren za človeka, saj bakterija ljudi ne ogroža. Nikakor pa s tem okuženim medom čebelarji ne smejo hraniti čebel.
Nočna mora čebelarjev
V Sloveniji po Kozmusovih besedah težavo ob pojavu hude gnilobe povzroča velika gostota čebeljih družin. Ker se bolezen hitro širi z lokacije na lokacijo, morajo čebelarji ob vsakem sumu na okužbo obvestiti veterinarsko službo. Veterinar nato opravi pregled, s katerim potrdi ali ovrže sum na okužbo.
V primeru potrditve okužbe veterinar odredi uničenje in zažig panja, pa tudi karanteno za vse panje, ki so v radiju treh kilometrov od žarišča okužbe. Sledijo fizični pregledi vseh panjev, satov, zaleg, kar je zamudno delo, ki lahko popolnoma ohromi čebelarje, največ škode pa povzroča vzrejevalcem. “Ob pregledih nekatera društva oblikujejo ekipe, zbere se več čebelarjev, in ob nadzoru veterinarja pregledujemo vsak sat, vsako zalego, vsak panj. To je ogromno dela. Traja vsaj 14 dni, največkrat pa en mesec,” pravi Kozmus.
Čebelarji preglede najhitreje opravijo julija in avgusta, ko so čebele v stanju, da jih lahko pregledajo. Okužbe, ki se pojavijo septembra ali pozneje v letu, lahko potisnejo panje v karanteno tudi za šest mesecev ali več. Čebele so takrat že v mirovanju, zato bi pregledi panjev povzročili več škode kot koristi.
Ob tem Kozmus dodaja, da karantene najbolj prizadenejo vzrejevalce čebel: “Zanje je to nočna mora.” Če se v njihovi bližini pojavi okužba, torej če jo ima eden od sosedov, morajo v karanteno, v tem času pa z območja ne smejo seliti čebel, pojasnjuje. To pomeni, da po več tednov, v najslabšem primeru mesecev, ne smejo prodajati matic.
Kako deluje cepivo za čebele?
“Po podatkih v znanstveni literaturi gre za uporabo oslabljenega bakterijskega povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege, ki se doda v hrano za čebelje matice,” pojasnjuje dr. Pislak Ocepek, “kar povzroči tako imenovani transgeneracijski prenos odpornosti na njene potomce, saj žuželke nimajo protiteles tako kot ljudje.”
“Naše cepivo pomeni preboj pri zaščiti čebel,” pravijo v biotehnološkem podjetju Dalan Animal Health, ki je razvilo prvo cepivo za čebele. Na spletni strani podjetja opisujejo postopek cepljenja čebel. Čebelarji cepivo vmešajo v sladkor, s katerim hranijo čebele delavke. Cepljene čebele s prebavo prenesejo cepivo v krmilne in čeljustne žleze čebel, ki izločajo matični mleček, s katerim se hrani matica. Ob zaužitju matičnega mlečka matica poje tudi cepivo, ki se s prebavo prenese tudi v njene jajčnike, tako pa imunost proti bolezni razvijejo tudi ličinke. Cepivo so razvijali več desetletij v sodelovanju z raziskovalci Univerze Karla in Franca v Gradcu, pa tudi ameriško Univerzo v Georgii. Njihove raziskave – kot navajajo na spletni strani – niso pokazale negativnih vplivov na matice ali med. Dodajajo, da v cepivu ni dodatnih kemikalij ali gensko spremenjenih organizmov. Raziskovalci, ki so cepili in spremljali matice v laboratorijih na dveh lokacijah (v Avstriji in Španiji), so med študijo opazili 30 oziroma 50 odstotkov večji delež preživetja ličink cepljenih matic v primerjavi s tistimi iz kontrolnih skupin. Ameriška agencija za kmetijstvo (USDA) je podjetju podelila pogojno licenco.
Podjetje navaja tudi, da je njihovo cepivo prestalo rigorozne klinične študije. A dr. Pislak Ocepek ostaja previdna. Pravi, da so za zdaj znani in dostopni le rezultati laboratorijskih raziskav, po katerih naj bi bile ličinke ob uporabi postopka za določen odstotek odpornejše proti okužbi. Ob tem dodaja, da še ne poznajo rezultatov kliničnih testiranj na čebeljih družinah v naravnih pogojih. “Gre namreč za to, da na čebeljo družino kot združbo socialnih žuželk delujejo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na učinkovitost zdravil in tudi tega cepiva, pomembno vlogo pa ima tudi vpliv okolja,” pojasnjuje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje