Menu Item
Volitve v Kmetijsko-gozdarski zbornici so vsakokrat močno prepletene s politiko, a tokrat se obeta še posebej napet in negotov boj. Zaradi oslabele in razdeljene SLS ima letos tudi Janševa SDS velike apetite, potencialnih kandidatov za predsednika pa še nikoli ni bilo toliko. Nekateri so napade na nasprotnike v zadnjih dneh še nekoliko okrepili, tudi v pogovorih za N1, ena od glavnih razlik med njimi pa je nedvomno to, kako široko bi politiki odprli vrata v to največjo nevladno kmečko organizacijo v Sloveniji.
Nedelja bo v znamenju velikega finala volitev v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Potem ko so v torek svojih 13 predstavnikov izbirale pravne osebe – kmetijske zadruge, kmetijska podjetja in verske skupnosti, skupno 1.863 –, bodo zdaj preostalih 44 članov sveta KGZS (prej 41) izvolile še fizične osebe, torej kmetje. Voli se v 13 območnih enotah na 255 voliščih.
Ker je članstvo v zbornici obvezno za vse lastnike kmetijskih ali gozdnih zemljišč s katastrskim dohodkom najmanj 167 evrov, je število fizičnih oseb, ki lahko glasujejo, precej visoko – letos 110.202.
A udeležba je vse od leta 2000, ko je bila KGZS ustanovljena, zelo nizka. Na prvih volitvah je bila sicer skoraj 25-odstotna, na zadnjih leta 2020 pa je znašala samo 8,63 odstotka, štiri leta pred tem celo le 6,75 odstotka.
Ko bo izvoljenih vseh 57 članov novega sklica sveta zbornice, bodo med seboj izvolili novega predsednika KGZS. To bo predvidoma konec oktobra na konstitutivni seji. Kandidira lahko kateri koli član sveta, ki ga s podpisi predlaga vsaj 10 svetnikov. In takrat nastopi vrhunec političnega kupčkanja v formalno sicer nepolitični organizaciji, ki pa jo že vse od začetka obvladuje desnica – vsi dosedanji predsedniki so bili iz vrst SLS.
Dosedanji predsedniki KGZS (mandat traja štiri leta)
2000 – 2008: Peter Vrisk
2008 – 2012: Ciril Smrkolj
2012 – 2020: Cvetko Zupančič
2020 – 2024: Roman Žveglič
Janša: Tokratne volitve najpomembnejše doslej
Čeprav je SDS že leta najmočnejša stranka na desnici, ji doslej primata ljudske stranke v KGZS ni uspelo zamajati. A ker je SLS vse bolj oslabljena – od letošnjih evropskih volitev nima več statusa parlamentarne stranke, v državnem zboru je ni že od leta 2014, pretresajo jo tudi notranji spori –, je SDS “zavohala” priložnost za naskok na vrh kmetijsko-gozdarske zbornice. Da Janez Janša pobira odpadnike zlasti iz SLS, je za Dnevnik ocenil tudi nekdanji predsednik zbornice Ciril Smrkolj.
Predsednik največje opozicijske stranke je tako s posebnim zapisom z naslovom Brez hrane ni življenja naznanil, da so tokratne volitve KGZS najpomembnejše doslej: “Ne samo za kmeta in kmetijstvo, ampak za vse, ki živimo v Sloveniji.”
Njihov favorit je kmetijski minister v prejšnji vladi Jože Podgoršek, ki je bil prej simpatizer SD, SLS in NSi, vmes tudi član Desusa, zdaj pa je na čelu Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS.
“V našem društvu smo kadrovsko in vsebinsko pripravljeni na vodenje KGZS, če nam bodo volilci zaupali mandat,” je za N1 povedal Podgoršek. A do tega je še dolga pot – brez podpore Rimskokatoliške cerkve (RKC) ne bo šlo, saj ima med predstavniki pravnih oseb v svetu KGZS ponavadi veliko večino, prav tako ima aktualni predsednik v primerjavi z ostalimi kandidati določeno prednost.
Žveglič pripravljen kandidirati za nov mandat
Dolgoletni kmečki sindikalist in bivši poslanec SLS Roman Žveglič je na prejšnjih volitvah v finišu zmagal prav zaradi cerkvenih predstavnikov, ki so na koncu zaradi ostrih besed in obtožb na račun ekonoma ljubljanske nadškofije v tesni tekmi odrekli podporo Marjanu Podobniku, nekdanjemu predsedniku SLS.
Žveglič nam je povedal, da je pripravljen KGZS voditi tudi v novem mandatu, tokrat pa kandidira na skupni listi Društva članov sindikata kmetov in Društva za razvoj kmetijstva – Lista Roman Žveglič. Podpira ga tudi nekdanji kmetijski minister, predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič, ki prav tako kandidira v svet zbornice, a na listi Slovenske kmečke zveze (SKZ).
Formalno brez politike, a je ta našla obvod
Ko se je ob koncu prejšnjega tisočletja zelo dolgo časa in ob kopici zapletov sprejemal zakon o KGZS, je naposled v končni različici obveljalo, da politične stranke ne bodo mogle predlagati svojih predstavnikov v organe zbornice. A je politika hitro našla obvod – stranke desnice so začele ustanavljati kmečka društva, ki potem predlagajo svoje liste in na ta način skušajo obvladovati zbornico.
SDS ima tako Društvo forum za kmetijstvo in podeželje, NSi ima Kmečko društvo Nova Slovenija, SLS pa Slovensko kmečko zvezo. Poskusi spreminjanja zakonodaje o KGZS so za pomladne stranke še danes zelo občutljiva tema.
Če mu bo ponovni naskok na vrh največje nevladne kmečke organizacije v Sloveniji uspel, Žveglič napoveduje “več poudarka na ekonomski stabilnosti slovenskih kmetij in varovanju najboljših kmetijskih zemljišč, boljšo povezanost v verigi z namenom boljše cene za kmeta ter prizadevanje za spremembo zakonodaje na področju lastninskih pravic kmetijskih in gozdnih površin.”
Njegovi največji konkurenti na naše vprašanje, ali lahko potrdijo, da so kandidati za predsednika, večinoma niso želeli jasno odgovoriti, saj da morajo biti najprej izvoljeni v svet KGZS. Bitka pa je tudi zaradi velikega števila list (v večini volilnih enot jih je okoli 7, na vzhodu tudi več) in nekaterih novih igralcev negotova kot še nikoli doslej, ocenjujejo sogovorniki. Jasno je, da ponovno nobena lista ne bo mogla sama postaviti vodstva zbornice, potrebna bodo zavezništva.
Da bo v primeru izvolitve v svet KGZS kandidiral tudi za novega predsednika, pa nam je potrdil Boštjan Slemenšek, vodja nedavno ustanovljenega Združenja slovenske kmečke iniciative, ki je vzniknila ob zadnjih protestih kmetov. Je tudi najbolj kritičen do dosedanjega vodstva.
“Zbornica ni delovala transparentno. Na sestanke sta hodila samo predsednik in direktor, člani sveta o določenih stvareh niso bili obveščeni ali pa šele kasneje, na problem skupne kmetijske politike se KGZS ni odzivala … Ne vem, ali so zaspali ali kaj,” se je v pogovoru za N1 vprašal Slemenšek, ki ne vidi nobene možnosti, da bi podprli Žvegliča.
“Zahteve s protesta kmetov niso bile uresničene”
Tudi Peter Vrisk, eden vplivnejših ljudi v SLS in slovenskem kmetijstvu nasploh, ki se želi po neuspehu na prejšnjih volitvah s svojo Kmečko listo vrniti v vrh KGZS, sedanjemu vodstvu očita, da je premalo aktivno. “Zbornica bi morala postati bistveno bolj učinkovita, če želi upravičiti svoj obstoj,” pravi in opozarja, da zahteve s prvega protesta kmetov “praktično niso bile uresničene.”
Na zborničnem uradu je zaposlenih 60 vrhunskih strokovnjakov, pa še 800 strokovnih ljudi po Kmetijsko gozdarskih zavodih – od vodstva pa je odvisno, kako so aktivirani, še dodaja Vrisk, ki je kar 24 let vodil Zadružno zvezo Slovenije, dva mandata tudi KGZS, trenutno pa je direktor Kmetijske zadruge Celje. Zelo ga moti tudi neaktivnost tam, kjer se kmetijska politika dolgoročno dela – v Bruslju. “Tudi predsednik bi lahko šel kdaj gor,” je pripomnil.
Da so spremembe nujne, poudarja tudi državni svetnik Branko Tomažič, sicer predsednik SKZ, ki je imela v sedanjem mandatu med predstavniki fizičnih oseb v svetu KGZS največ, 15 članov. Omenja se, da bo kandidiral za novega predsednika, a je med tistimi, ki tega še niso potrdili. Za svet zbornice je sicer kandidiral v skupini pravnih oseb, predlagala ga je Cerkev.
“V preteklem mandatu smo bili preveč togi, premalo ambiciozni in agresivni, čeprav eni pravijo, da smo bili zadosti. Jaz pravim, da nam država ne more žugati: ‘Če ne boste pridni, vas bomo ukinili.'” Tomažič tudi meni, da zbornica potrebuje nekaj prevetritve, da pridejo nove, sveže ideje. “Nekateri so na položajih že predolgo.”
Tudi Jože Podgoršek pravi, da je bil odziv dosedanjega vodstva pri nekaterih perečih problemih slovenskega kmetijstva preveč medel. Med drugim pri podpori družinskim kmetijam, dodatnih obdavčitvah, odvzemu živali, “kjer je šlo vse narobe”, sprejemanju “neustavnih zakonov” … Moti ga, da so se stavkovne aktivnosti kmetov zaključile, ko je država obljubila zgolj to, da se bo z njimi začela pogovarjati.
Kmečko društvo NSi medtem za nov mandat napoveduje, da bodo naredili vse, da bodo mladi z veseljem prevzemali kmetije. Dokazali bodo, da kmetujejo naravi in živalim prijazno, ob tem pa so še pozvali: “Kmet naj obdeluje zemljo, ne papirjev.”
In odgovor Romana Žvegliča, ki ima torej kar nekaj konkurence? “Drži, tokrat bodo očitno štirje, vedno sta bila kandidata za predsednika samo dva, izid pa je bil vedno tesen.” Konkurentov ni podrobneje komentiral, se mu pa zdijo volitve v KGZS takšne kot vse druge: “Dejstvo je, da ko greš na katere koli volitve, je najlažje opozoriti nase s kritiko aktualnega predsednika.”
Prepričan je, da v kmetijstvu ni prostora za “prvovrstne politične teme” ali koalicijo in opozicijo, temveč je zbornica zgolj prostor za zaščito slovenskega kmeta in zemlje, za pridelavo čim več varne in potrošnikom dostopne hrane. Poudaril je še, da je bila večina sklepov v svetu zbornice v zadnjih štirih letih sprejeta soglasno, torej so jih podprle vse liste, le redko pa so bili nekateri vzdržani ali proti.
“Da skupina 57 svetnikov izvoli predsednika, ni prav”
Na prejšnjih volitvah v KGZS je bil v igri za vodenje zbornice tudi takratni predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Rok Sedminek, sicer znani savinjski kmet. Po sporu z Marjanom Podobnikom se je od SKZ oddaljil, prav tako od Kmečke iniciative, kjer je bil v začetku zraven. Tokrat ima svojo listo, ki pa kandidira le v celjski območni enoti.
Ocenjuje, da je zlasti način izbire vodstva kmetijsko-gozdarske zbornice nedemokratičen. “Da skupina 57 svetnikov izvoli predsednika, ni prav. Prepričaš še 28 ljudi, pa si predsednik zbornice. Naj naredijo tako, kot so volitve na državni ravni, pa tudi jaz kandidiram za predsednika,” je Sedminek povedal za N1.
“Če bi predsednika volili neposredno, bi lahko prišlo do problema, da izvoljeni predsednik potem v svetu zbornice ne bi imel večine,” glede ene od možnosti spremembe volilnega sistema opozarja Branko Tomažič. Državni svetnik je tudi najbolj glasen zagovornik politike v Kmetijsko-gozdarski zbornici. “Politične odločitve morajo biti, to je dejstvo.”
Koliko politike v KGZS?
Še danes ga moti zakonsko določilo, da politične stranke ne morejo neposredno predlagati svojih predstavnikov v organe zbornice. Strinja se s Cirilom Smrkoljem, ki je pred leti dejal, da bi moral KGZS voditi izkušeni politik, denimo minister ali poslanec, ki se zna pogajati, a za interese kmetov.
Boštjan Slemenšek iz Kmečke inciative, ki so jo že od začetka povezovali s SDS, pa temu ostro nasprotuje. Meni celo, da v zbornici politiki nimajo kaj iskati. “Če si v politični organizaciji, si vedno na njihovi strani, nikoli jim ne boš nasprotoval.” Kot takšne ocenjuje večino svojih protikandidatov.
Zagotavlja, da tega v njihovi iniciativi ni in da delujejo apolitično. Da so jih sicer res povezovali s SDS, da ji je reklamo na lastno pobudo delala tudi Resnica, a da imajo tudi člane iz strank NSi, Svoboda, Glas upokojencev Pavla Ruparja … “So ljudje iz različnih strank, a so vsi naši somišljeniki,” pravi Slemenšek.
“To sem govoril že takrat, ko se je KGZS ustanavljala – v zbornico se politika kot taka nima kaj mešati,” pa ocenjuje Peter Vrisk. Trdi, da je v času prvih dveh mandatov vodenja zbornice politiki na obeh polih postavil ostro mejo, čeprav je že od leta 1988 član ljudske stranke.
Ob tem se je nekoliko obregnil ob liste, za katerimi stoji ali jih financira politika. “Če neka lista ni popolnoma neodvisna, ne vem, kako bo lahko delovala v interesu kmetov, kot trdi. Kaj bo, ko enkrat njihova stranka pride na oblast? Se ji bodo postavili po robu?” Kot primer je navedel Jožeta Podgorška, ki da je kot minister govoril povsem druge stvari kot zdaj v kampanji po terenu.
Podgoršek sicer sodelovanja z nobeno listo ne izključuje, pričakuje tudi, da bo udeležba zaradi kakovostne ponudbe kandidatov tokrat višja. Tudi preostale sogovornike smo vprašali, kako dvigniti prenizko volilno udeležbo, ki KGZS nedvomno znižuje reprezentativnost in moč. A konkretnejših odgovorov nismo dobili, zgolj splošne, da je treba povrniti zaupanje v zbornico in da morajo kmetje začutiti, da Kmetijsko-gozdarska zbornica res zastopa zgolj njihove interese.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje