Kmetje so se zgodaj zjutraj zbrali pred poslopjem Direkcije za vode v Celju, popoldne pa so se zbrali tudi v Slovenj Gradcu. Protestirajo, ker nasprotujejo gradnji suhih zadrževalnikov. Med drugim zahtevajo zaustavitev vseh postopkov za gradnjo suhih zadrževalnikov, umik hitrih razlastitev ter sestanek s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić in ministrom za naravne vire Jožetom Novakom. Zbrala se je množica traktorjev, kmetje pa so z direkcijo o problematiki za zaprtimi vrati razpravljali tri ure. Kaj so se dogovorili?
Kmetje so zgodaj zjutraj začeli protest pred Direkcijo za vode v Celju. Protestirajo, ker je vlada prižgala zeleno luč za pripravo državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Ta namreč vključuje tudi gradnjo suhih zadrževalnikov, čemur pa kmetje nasprotujejo.
Pravijo, da imamo v Sloveniji že tako premalo kmetijskih površin, zato je pomembno, da jih varujemo in posledično skrbimo za prehransko varnost. Prav nasprotno pa po njihovem mnenju povzročajo suhi zadrževalniki.
Kmet iz Šentjurja Žiga Jenšterle je za N1 povedal, da želijo sestanek z direkcijo. “Direkcija je tista, ki naj bi na naših zemljiščih gradila suhe zadrževalnike. Občine so te projekte začele, a je komunikacija z njimi katastrofalno slaba. Z nami ne želijo komunicirati, ignorirajo nas. Zato smo se danes zbrali z vseh koncev Slovenije, da povemo svoje zahteve,” je rekel.
Pojasnil je, da je na Celjskem že zgrajenih nekaj zadrževalnikov. “Na teh površinah je po pričevanjih kmetov kmetovanje nemogoče,” je pojasnil Jenšterle. Lani so bili suhi zadrževalniki poplavljeni petkrat, pod vodo je bila tudi koruza. “Zemlja je neprimerna za gojenje prehrane.” Kmetje z Ljubečne odškodnine do zdaj še niso videli. “Noben denar ne pomeni nič, če svojih živali ne moreš nahraniti. Ne gre za denar, ampak za uničeno zemljo,” je še dodal.
“Ne morejo nam pobrati zemlje in dajati kmetov v nič. Tako ne gre,” je jasen Boštjan Slemenšek iz Razgorc. Ali bodo njihove zahteve upoštevane, bo videti iz jutrišnjih pogajanj Kmetijsko-gozdarske zbornice in ministrstva.
Za suhi zadrževalnik bi lahko šlo tudi sedem hektarjev najbolj kakovostne zemlje ptujskega kmeta Stanislava Klemenčiča. “Tudi za pločnike in kolesarske steze na Ptuju vzamejo kmetu po deset metrov, gospodom pa le po dva,” je orisal. “Kar trdijo, sploh ni res. Ko se voda enkrat razlije, kmetovanje na tem območju zaradi kemikalij ni več mogoče. Zaradi kmetije tudi ni mogoče tam živeti,” je poudaril. Kakšne rešitve vidi Klemenčič?
Pred direkcijo je množica traktorjev. Kmetje, ki so se v Celju zbrali že pred 6. uro zjutraj, so napovedali, da bodo protestirali, dokler pristojnim ne predajo svojih zahtev. Če bo treba, bodo vztrajali tudi do jutri zjutraj.
Ob robu protesta je bilo moč opaziti tudi vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec, ki pa izjav ni želela dajati in je razmeroma hitro tudi odšla. Sami kmetje so nam povedali, da s protestom ni povezana, saj da “to ni politični shod”.
Ob 9. uri so udeleženci protesta prižgali traktorje in začeli hupati. Kmalu za tem je nekaj kmetov odneslo zahteve na direkcijo. Drugi so njihov odhod v stavbo znova pospremili s hupanjem.
Po poročanju MMC RTV Slovenija in Radia Slovenija kmetje, ki so se zjutraj zbrali pred sedežem direkcije za vode v Celju, so popoldne zahtevali ustavitev vseh postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjuriju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu.
Po podatkih policije se je zjutraj v Celju zbralo 100 traktoristov
Kmetje shod ocenili kot uspešen
Po treh urah pogovorov za zaprtimi vrati so stopili tudi pred medije. Kmetje so shod ocenili kot pozitiven. “Predvsem za to, ker smo se prvič resno pogovarjali,” je rekel savinjski kmet Rok Sedminek. Na sestanku so obravnavali vse vodne zadrževalnike in se strinjali o pomenu kmetijskih zemljišč.
Tudi direktorica direkcije za vode Neža Kodre je srečanje ocenila kot pozitivno. “Dobili smo cel kup gradiva, ki ga bomo skrbno preučili. Sicer ocenjujem, da ta sestanek ni bil potreben, vsaj ne na ta način, ker se že sedaj na različnih nivojih pogovarjamo s kmeti,” je rekla in napovedala intenzivno nadaljevanje dialoga.
“Eden izmed razlogov za ta sestanke je bilo različno razumevanje dopisa, ki so ga prejeli krajani Šoštanja in Šentjurja, da naj bi se šlo v razlastitve. Ti dopisi so bili razumljeni narobe. Lastniki so namreč dobili le poziv, naj prodajo zemljišča, na katerih bi se gradili suhi zadrževalniki,” je pojasnila in poudarila, da do razlastitev v tem hipu ne bo prišlo. Kodre je povedala še, da je za jutri napovedan bilateralni sestanek med ministrstvoma, ena izmed tem pa bodo tudi suhi zadrževalniki.
Sedminek pa je poudaril, da si še vedno želijo pogovora s pristojnima ministroma. Kmetje so po njegovih besedah danes na direkcijo prišli samoiniciativno. “Očitno so se dobro pripravili. Prišla je cela ekipa. Z odgovorimo smo zadovoljni. Upamo pa samo, da bomo tako nadaljevali,” je rekel. Za zdaj aktivnosti ne bodo stopnjevali.
Klemenčič je dodal, da v osmih dneh zahtevajo tudi pisno poročilo o današnjem sestanku. Če tega ne bo, je napovedal zaostritev, njegovo napoved pa je pospremil aplavz zbranih kmetov. Kmet Roman Zalokar iz Planine pri Sevnici je povedal, da se o tem ne sme odločati za zaprtimi vrati. “Mi bomo odločali, kaj se bo dogajalo na kmetijskih zemljiščih,” je rekel.
Minister Novak: Razumem tudi stisko kmetov
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je odzval na protest kmetov, ki nasprotujejo načrtom za gradnjo suhih zadrževalnikov. Dejal je, da razume stisko kmetov, ob tem pa poudaril, da so načrti zato, da pride do premisleka in konsenza, preden se začne graditi. S kmeti se bo sestal v četrtek.
“Razumem stisko različnih akterjev na tem delu, tudi kmetov, ampak ene stvari se bomo morali v družbi počasi zavedati. Ni enostranskih posegov,” je dejal minister. Dodal je, da četudi so kolegi morda včasih rekli “takole bo” in se niso z nobenim pogovarjali, to ni bilo prav. V tem smislu, kot je dejal, daje kmetom prav.
“V drugem delu, ko pride enkrat do družbenega konsenza in se v neki lokalni skupnosti ali kako drugače dogovorijo, da bo treba dati vodi malo več prostora bodisi za razlivanje bodisi za zadrževalnik ali druge vodarske objekte, pa se bo treba za neka zemljišča dogovoriti, da jih bomo dali. Seveda ne odvzeli, komu pobrali, ampak uredili na tistem mestu, kjer bo največ koristi in najmanj škode za koga drugega,” je dejal minister. Poudaril je, da bo za ta zemljišča tudi plačano.
Po njegovih besedah so načrti zato, da pride do premisleka in do konsenza, preden se začne graditi. “Tega je bilo v preteklosti premalo,” je priznal. Če bodo načrte zastavili skupaj, bodo po njegovih besedah vsi akterji tudi razumeli, da ne bo nobeden izrinjen iz procesa.
Kaj zahtevajo kmetje?
Kmetje iz Spodnje Savinjske doline, Šentjurja, Šoštanja, Slovenj Gradca in s Ptuja zahtevajo zaustavitev vseh postopkov za gradnjo suhih zadrževalnikov na teh območjih. Zahtevajo ponovno preučitev vseh postopkov s ciljem iskanja boljših, komplementarnih in cenejših alternativ, kjer bi izgubili manj kmetijskih zemljišč in bi za enak učinek porabili manj davkoplačevalskega denarja, so zapisali.
Zahtevajo tudi sestanek s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, predstavniki KGZS ter predstavniki načrtovanih zadrževalnikov. Z njimi želijo v roku 14 dni govoriti o izključevanju kmetov iz postopkov gradnje suhih zadrževalnikov.
Zahtevajo še takojšen umik hitrih razlastitev lastnikov kmetijskih zemljišč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje