Rak dojke: po zahtevnem zdravljenju še ovire pri vključitvi v življenje

Profimedia

Tudi po končanem zdravljenju se skrbi bolnic z rakom (dojk) ne končajo. Ženske, ki so še delovno aktivne, čaka nemalo izzivov s povratkom na delo. Se bodo še lahko vrnile na isto delovno mesto in kdaj? S katerimi birokratskimi ovirami se bodo morale spopasti? Predstavniki stroke so na današnjem pogovoru Združenja Europa Donna Slovenija naslovili problematiko in zagotovili, da bodo ustrezne sistemske rešitve pripravljene čim prej.

Bolnice z rakom dojk si po končani terapiji in dolgotrajnem bolniškem staležu želijo, da bi se lahko znova brez večjih težav vključile v aktivno življenje. O tem, kako so diskriminirani mladi z izkušnjo raka, smo pisali včeraj.

Številne bolnice se po dolgotrajnem bolniškem staležu vračajo na delovno mesto, ker so še vedno mlajše od 65 let. Vendar so postopki zanje zelo stresni, saj ne vedo, kaj jih točno čaka, ali bodo še lahko opravljale svoje delo tako kot pred boleznijo in ali jih bo delodajalec sploh sprejel in jim nudil enako zaposlitev, je na pogovoru z naslovom Povratek na delo dejala predstavnica bolnikov Darja Molan iz združenja.

Zdravnik medicine dela in osebni zdravnik bi morala po njenih besedah že med medicinsko rehabilitacijo pripraviti program za vračanje na delo. Tako bi bil program že pripravljen, ko bi posameznica končala bolniški stalež, in ne bi izgubljala časa z različnimi vlogami denimo na pokojninski zavod.

Vse informacije na enem mestu

Ključnega pomena se ji zdi tudi povezovanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Funkcijska zmožnost bolnic namreč ni enaka diagnozi, ki jo imajo. Poleg tega so postopki zelo zapleteni, zato bi si želele informacijske točke, kjer bi tako delodajalci kot delavci lahko dobili vse informacije na enem mestu.

Spremembe nujne za posameznika in gospodarstvo

Direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Ana Vodičar se je strinjala, da so spremembe nujne tudi zaradi vse višjih stroškov za nadomestila plač v času bolniškega staleža. Za nadomestila plač zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe so leta 2015 izplačali 220 milijonov evrov, lani pa skoraj 500 milijonov evrov več.

Hitrejša vrnitev na delo izboljša finančni status posameznika, nenazadnje pa prinaša koristi tudi gospodarstvu, saj je delovne sile premalo, je spomnil član odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide Dean Premik iz vrst Svobode.

Problematiko bo nagovorila zdravstvena reforma

Ministrstvo za zdravje bo po zagotovilu Mojce Gobec z direktorata za javno zdravje naslovilo obravnavano problematiko v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo med ključnimi zakoni zdravstvene reforme. Dejavno pa bodo sodelovali tudi pri spreminjanju zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki ga pripravlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pa je opomnila, da je v pripravi reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer želijo, da bi bila poklicna rehabilitacija temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja. Poklicna rehabilitacija naj bi se začela čim prej, torej takoj, ko bi bile znane posledice zdravljenja.

Kaj, če se posameznik ne more vrniti na isto delovno mesto?

Če se posameznik ne bo mogel vrniti na delovno mesto v okviru medicinske rehabilitacije, naj bi takoj začeli prilagajanje delovnega mesta, premestitev ali izobraževanje in mu skušali ponuditi čim bolj širok spekter storitev in čim bolj celostno obravnavo, je napovedala.