Letno v Evropski uniji za rakom umre 1,3 milijona, od tega 2000 mladih. Po zaslugi sodobne diagnostike in zdravljenja sicer vedno več onkoloških bolnikov, tudi mladih, preživi. Se pa mladi, ki prebolijo raka, pri vračanju v družbo še vrsto let soočajo s številnimi družbenimi, zakonskimi ter zdravstvenimi ovirami.
Na današnji novinarski konferenci Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L so opozorili na diskriminacijo mladih z izkušnjo raka. S kampanjo Pridem nazaj zato opozarjajo na potrebe mladih pri vračanju v življenje.
V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L s kampanjo Pridem nazaj zato opozarjajo na potrebe mladih z izkušnjo raka pri vračanju v življenje.
Mladi, ki zbolijo za rakom, načeloma spadajo v dve glavni skupini, in sicer mladi, ki so še vedno vpleteni v proces izobraževanja, in mladi, ki že imajo svoje otroke. Te skupini bolnikov se soočata z različnimi izzivi, opozarja specialistka internistične onkologije Urška Rugelj.
Mladi so izključeni iz družbenega življenja
Fakultete večkrat nimajo posluha za študente, ki se v času izobraževanja spopadajo z rakom. Zaradi bolezni izgubijo prijatelje in so izključeni iz družbenega življenja. Zaradi dolgotrajnih posledic raka imajo mladi težave pri nadaljevanju šolanja, psihološke posledice, spopadajo pa se tudi z neplodnostjo, je dodala Rugelj. Za bolnikove starše medtem glavni problem predstavlja skrb za otroke, saj se tudi po tistem, ko ozdravijo, soočajo z dolgotrajnimi posledicami. Pogosto se pojavijo tudi težave v partnerskem odnosu in strah pred ponovitvijo bolezni.
“Psihologov za to starostno skupino ni veliko”
Izvršna direktorica združenja Kristina Modic prav tako opozarja na pomanjkanje strokovne podpore za mlade med 18. in 35. letom. “Imamo psihologe za otroke z rakom, imamo psihologe za odrasle, izkušenih psihologov prav za to starostno skupino pa tudi ni veliko, zato so psihološke stiske pri tej skupini zelo velike,” je poudarila.
Vsi mladi bolniki z rakom pa se medtem po oceni strokovnjakov spopadajo tudi z drugimi diskriminacijami. Avtor pobude o pravici do pozabe in predsednik združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Jaka Cepec je pri tem izpostavil vprašanje ekonomskih posledic bolezni, ki otroke in mlajše teži kasneje. Pri tem je poudaril, da trenutno podatki o konkretnih ekonomskih posledicah niso na voljo, zato je zakonodajalcem potrebe še težje predstaviti.
Pravica do pozabe
Pravica do pozabe je po njegovih besedah zelo simbolna pravica bivših bolnikov z rakom, da po nekem obdobju zamolčijo dejstvo, da so bili kadarkoli bolni. “Zamolčanje tega dejstva nam bi do neke mere verjetno olajšalo pridobivanje življenjskih zavarovanj, ki so lahko zelo pomembne pri hipotekarnih kreditih, torej ko želimo kot mladi rešiti svoje stanovanjsko vprašanje,” je dejal Cepec. Poudaril je, da medtem pravica do pozabe mladim, ki so raka preboleli, lahko pomaga tudi pri zaposlovanju, saj so na tem področju zelo pogosto soočeni z diskriminacijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje