Menu Item
Ravnanje Janeza Janše v Evropi se po naših informacijah že odraža na dojemanju slovenskega predsedovanja Svetu EU. Tako naj bi v EU že blokirali slovenske predloge oziroma zavlačevali njihovo obravnavo. Dolgoletni diplomat Roman Kirn pravi, da premier s svojimi dejanji in besedami prebuja evroskepticizem v Sloveniji.
Slovenski predsednik vlade Janez Janša je znova poskrbel za razburjenje na evropskem političnem parketu. Ob obisku delegacije Evropskega parlamenta, ki pod vodstvom Sophie in ‘t Veld v Sloveniji preverja stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji, je slovenski premier objavil in poobjavil več tvitov, v katerih je bil kritičen do misije, z nekaterimi evropskimi predstavniki se je spustil tudi v besedni dvoboj.
Janševi komentarji pa v Evropi niso ostali neopaženi. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je slovenskega predsednika vlade “pod nujno” pozval, naj preneha provokacije zoper člane Evropskega parlamenta.
Janšev “neokusni tvit” je najostreje obsodil tudi nizozemski premier Mark Rutte, nizozemska vlada pa je to stališče poslala tudi slovenski veleposlanici v Haagu. Janša je nizozemskemu kolegu odgovoril, naj raje poskrbi za varnost novinarjev na Nizozemskem, to pa je povzročilo še dodatno razburjenje v EU.
Nizozemsko ministrstvo za zunanje zadeve je veleposlanico Sanjo Štiglic zaradi Janševih tvitov poklicalo na pogovor, so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu. “Veleposlanica Republike Slovenije na Nizozemskem je včeraj prejela telefonski klic namestnika direktorja za Evropo na nizozemskem zunanjem ministrstvu. Pri tovrstnih klicih in pogovorih gre za običajno diplomatsko prakso komuniciranja med dvema državama,” so zapisali. Na vprašanje, o čem konkretno je tekel pogovor in kakšni so bili sklepi, nam niso odgovorili.
Na izjave slovenskega premierja se je odzval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “Člani Evropskega parlamenta morajo opravljati svoje delo svobodno, brez vsakršnih pritiskov. Medsebojno spoštovanje med evropskimi institucijami in v Evropskem svetu je edina pot naprej,” je zapisal na Twitterju.
Evropska komisija pa je o Janševem tvitu dejala, da bi morali biti družbeni mediji prostor za konstruktivno in spoštljivo razpravo. “Ne bi smeli biti prostor za osebne napade na posameznike – zasebnike ali javne osebnosti,” so sporočili.
V EU naj bi že blokirali slovenske predloge
Naši bruseljski viri poudarjajo, da se ravnanje Janeza Janše že odraža na dojemanju slovenskega predsedovanja Svetu EU. Tako naj bi že blokirali slovenske predloge oziroma zavlačevali pri njihovi obravnavi, da bi jih na začetku naslednjega leta prevzeli Francozi, ki bodo za Slovenijo predsedovali Svetu EU.
Naši sogovorniki torej kot glavni razlog, da med slovenskim predsedovanjem zakonodajnih dosežkov (v okviru zakonodaje Fit for 55) ne bo, navajajo Janševo neprimerno vedenje. “Nekaj je sklicati konference, nekaj pa zaključiti določene zakonodajne postopke, ki zahtevajo trialog med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom EU,” je dejal eden naših bruseljskih virov.
Kirn: Janša prebuja evroskepticizem v Sloveniji
Dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA Roman Kirn pravi, da Janševo vedenje škodi Sloveniji. “To je nerazumno početje, ki mu je težko najti racionalno osnovo. To ni vljudno vedenje, to ni evropsko vedenje,” je poudaril. Boji se, da je imel slovenski predsednik vlade pri teh izjavah notranjepolitični motiv, saj se slovenske parlamentarne volitve vse bolj približujejo, Janša pa s tem naslavlja volilno bazo SDS.
Kar je po njegovem mnenju skrb vzbujajoče in je novost, da sta takšna govorica in odnos do evropskih institucij namenjena vzbujanju odpora Slovencev do EU, do institucij EU. Kot je dejal, je podobne pristope v svojih predvolilnih kampanjah uporabljal tudi madžarski premier Viktor Orban, nekoliko manj pa tudi Poljska.
Kirn je dejal, da je to nekaj novega na slovenski politični sceni. “V Sloveniji nikoli ni bilo prisotnega evroskepticizma. Aktualni predsednik vlade deluje na način, ki prebuja ta evroskepticizem. Osebno težko verjamem, da mu bo to uspelo, saj Slovenci po naravi niso evroskeptiki,” je pojasnil in dodal, da ankete javnega mnenja kažejo, da v Sloveniji verjamemo v EU. Upa, da Janši tega ne bo uspelo “razbiti”.
“Slovenci pa bi morali vedeti, da je takšna politika vzbujanja evroskepticizma, odpora proti evropskim institucijam, v osnovi v nasprotju z načeli naše osamosvojitve. Mi smo se osamosvajali tudi ob izrekanju načelom in vrednotam, ki so veljale v EU. Že v sami osamosvojitvi smo izrekali pripadnost EU in željo za čimprejšnjo včlanitev v EU. To je nekaj, kar predstavlja sestavni del nabora vrednot osamosvojitve. Če to predsednik vlade zdaj zanika in tepta po tem, zanika tudi izvorne vrednote osamosvojitve. To je nevarno početje in Slovenci verjetno tega ne bodo nagradili,” je dejal.
Kirn pojasnjuje, da je Janševa komunikacija neobičajna za kulturni evropski krog. “Ampak same besede ne bodo prinesle sankcij in materialnih posledic. Neko vztrajanje pri nepotrditvi delegiranih tožilcev, tudi v zvezi z mediji, pa lahko vodi v okoliščine, ki bi privedle do možnih sankcij pri uporabi evropskih sredstev. To pa bo škoda za celo Slovenijo,” še meni slovenski diplomat. Po Kirnovih besedah gre za “črni madež na ugledu Slovenije, ki ga do zdaj Slovenija še ni imela”, je pa mogoče takšne stvari po volitvah odpraviti.
Hojnik: Pravnih posledic za Slovenijo ne bo
Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru, meni, da je Janša v preteklosti že pokazal malo bolj “agresivno sliko”, da ni pretirano diplomatski in da nima zavor. Po njenih besedah se slovenski predsednik vlade vede podobno kot nekateri drugi voditelji med novimi državami članicami EU. “Mislim, da Evropa ni presenečena nad tem zadnjim spopadom. Naš premier je znan, da nima zadržkov,” je dodala.
Njegovo vedenje pravno gledano ne bo imelo posledic za položaj Slovenije v EU. “Obisk iz Evropskega parlamenta je bil bolj političen, da se seznanijo z razmerami in govorijo z nekaterimi deležniki. Sodelovanje predsednika vlade bi verjetno izboljšalo vtis,” še meni Hojnik in dodaja, da bi verjetno predsednik vlade presenetil, če bi bil drugačen, kot je bil.
Janša si tega obiska po besedah Janje Hojnik ni želel, ker ga čuti kot napad na suverenost. Ob tem pa je sogovornica omenila, da imajo podobne poglede na to ob različnih ukrepih EU tudi na Poljskem in Madžarskem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje