Menu Item
Pri prehranski oskrbi prebivalcev domov za starejše občane največji izziv predstavlja prilagajanje potrebam posameznika, kažejo rezultati nacionalne raziskave NutriCare. Raziskavo je izvedel Inštitut za nutricionistiko. Raziskava je nakazala možnosti za izboljšanje prehrane prebivalcev, zlasti glede bolj uravnoteženega vnosa hranil.
V nacionalni raziskavi NutriCare so preučevali prehransko stanje prebivalcev domov za starejše občane (DSO) v Sloveniji. V projekt, ki je potekal od leta 2021 do 2024, je bilo vključenih 387 relativno samostojnih prebivalcev DSO v starosti od 65 do 101 let iz 20 domov iz vseh slovenskih zdravstvenih regij. Projekt NutriCare je financirala javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, so v sporočilu za javnost zapisali na inštitutu.
V okviru raziskave so ocenili prehranjenost oseb ter običajne vnose makrohranil in izbranih vitaminov in mineralov, za katere so preskrbljenost preučevali tudi z laboratorijskimi analizami krvi. Izvedli so tudi meritve sestave telesa in fizične zmogljivosti ter ocenili prisotnost sarkopenije oziroma znakov upada mišične moči in mase, ki še posebej ogroža starejše.
Raziskava je nakazala, da bi lahko spodbujanje večjega uživanja sadja, zelenjave, polnovrednih žit in stročnic, skupaj z zmernejšim vnosom mesnih izdelkov, dodatno prispevalo k bolj optimalnim vnosom hranil, še posebej kar zadeva nižji vnos maščob in višji vnos prehranskih vlaknin.
Prebivalci domov imajo zelo različne potrebe, nekateri so zelo samostojni, drugi pa potrebujejo zahtevnejšo oskrbo. Medtem ko prevalenca podhranjenosti pri prebivalcih z nižjo potrebo po oskrbi ni bila zelo izrazita, pa se jih je približno polovica soočala z višjimi vrednostmi parametrov telesne sestave in značilnosti, ki nakazujejo na debelost.
Pri približno 40 odstotkih prebivalcev so bili prisotni kazalniki sarkopenije, od tega so bili pri 28 odstotkih prisotni vsi kazalniki, ki izkazujejo prisotnost sarkopenije glede na mednarodno sprejete kriterije.
Pri pregledu dodajanja mikrohranil se je pokazalo, da 63 odstotkov sodelujočih prehrani dodaja vsaj eno mikrohranilo, najpogosteje je bil to vitamin D, sledijo folat, vitamin B12, magnezij in železo. Z nekaj prilagoditvami jedilnikov, predvsem s povečanjem ponudbe živil rastlinskega izvora, bi lahko pripomogli k izboljšanju dnevnih vnosov nekaterih mikrohranil, ki so bila pod priporočenimi, še posebej to velja za magnezij, kalcij, vitamin A in kalij, sklepajo na inštitutu.
Pri več kot 80 odstotkih prebivalcev, ki vitamina D prehrani niso dodajali, so raziskovalci ugotovili pomanjkanje vitamina D ne glede na letni čas, kar kaže na smiselnost dodajanja vitamina D tekom celotnega koledarskega leta, ne le pozimi, še ugotavljajo.
Raziskava je pokazala potrebo po še bolj celostni in individualno prilagojeni obravnavi, ki pa bi zahtevala kadrovske okrepitve domov. Poleg zdravstvene oskrbe sta za to občutljivo populacijo ključni tudi ustrezna prehranska podpora in zagotavljanje primerne telesne aktivnosti, saj to zmanjša potrebe po zahtevnejši oskrbi ter ohranjanju samostojnosti starejših, kar ima lahko pozitiven vpliv tudi na stroške dolgotrajne oskrbe, so zapisali na Inštitutu za nutricionistiko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje