Ker večini odraslih prebivalcev Slovenije pozimi primanjkuje vitamina D, so raziskovalci preučili, kateri dejavniki so s pomanjkanjem tega vitamina povezani. Rezultati kažejo, da imajo večje tveganje za pomanjkanje osebe s prekomerno telesno maso ter osebe z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo. Kaj je mogoče storiti in kako naj prebivalci vedo, da zaužijejo dovolj živil, bogatih z vitaminom D?
Pozimi vitamina D primanjkuje skoraj 80 odstotkom odraslih Slovencev, skoraj 40 odstotkov pa jih ima hudo pomanjkanje. “Razlog za to je v nizkem vnosu vitamina D s hrano, ki pozimi predstavlja praktično edini vir tega vitamina. Ugotovili smo, da je povprečni dnevni vnos pri prebivalcih Slovenije nižji od 3 mikrogramov (µg), kar je bistveno manj od priporočenega,” je poudaril prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko.
Zaradi zaskrbljujočih podatkov so na omenjenem inštitutu v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Fakulteto za aplikativne vede VIST in UKC Ljubljana zasnovali raziskavo, s katero so ugotavljali, zakaj odraslim prebivalcem Slovenije primanjkuje vitamina D.
V študijo so vključili 292 odraslih, ki niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Pozimi in poleti so vsakemu udeležencu več let določali preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa so opazovali vrsto osebnih parametrov in dejavnikov življenjskega sloga.
Raziskovalci so pozimi opazili visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D. “Značilno večje tveganje za pomanjkanje vitamina D je bilo ugotovljeno pri osebah z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo ter pri osebah s prekomerno telesno maso. Udeleženci z debelostjo so imeli kar približno osemkrat večje tveganje za pomanjkanje vitamina D kot tisti z normalno telesno maso,” je razložila vodja raziskave izr. prof. dr. Katja Žmitek.
Dosledna zaščita kože pred soncem vpliva na količino vitamina D
Poleti pa je bila prevalenca pomanjkanja nižja, zato so raziskovalci te podatke uporabili za opredelitev dejavnikov tveganja za neoptimalno preskrbljenost.
Ugotovili so, da poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože na preskrbljenost z vitaminom D vplivajo tudi različni drugi dejavniki, predvsem majhno izpostavljanje soncu, dosledna zaščita kože z oblačili (kot so dolgi rokavi) in majhen prehranski vnos vitamina D. Preskrbljenost je bila boljša pri osebah, ki so bile med poletjem v povprečju dlje izpostavljene soncu, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.
“Nismo pa opazili statistično značilne povezave med neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D in uporabo kozmetičnih sredstev za zaščito pred soncem,” je dodala Žmitek.
Kako lahko izvem, ali pojem dovolj živil z vitaminom D?
Izsledki projekta so pokazali, da je v nekaterih primerih treba odmerek dodajanja vitamina D prilagoditi individualnim potrebam posameznika. Ustrezen dnevni prehranski vnos vitamina D v obdobju zime za zdrave odrasle je 15–25 µg, medtem ko osebe s povečano telesno maso oziroma debelostjo običajno potrebujejo enkrat večji odmerek.
Da bi prebivalcem zagotovili kakovostno informacijo o tem, kakšen je njihov prehranski vnos vitamina D in kakšne so njihove potrebe, so razvili spletni kalkulator. Ta je brezplačno dostopen na portalu prehrana.si.
“Gre za kratek spletni vprašalnik, v katerega posameznik vpiše podatke o starosti, telesni masi, višini ter o pogostosti uživanja živil, ki predstavljajo pomemben vir vitamina D, nato se v hipu in povsem avtomatsko izračuna ocenjen prehranski vnos in priporočen dnevni vnos vitamina D,” je pojasnila Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko. Orodje je anonimno, je poudarila.
Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D. Grafika uporabnike aplikacije poduči o njihovih najpomembnejših virih tega vitamina.
Raziskavo sta financirala ministrstvo za zdravje ter javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje