Menu Item
Na N1 smo pridobili poročilo o izrednem nadzoru nad delom Centra za varovanje in zaščito pri Generalni policijski upravi, za katero smo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zaprosili že pred časom. V ponedeljek je sicer ministrstvo za notranje zadeve s poročila umaknilo oznako tajnosti, so pa številne dele, ki vsebujejo osebne in operativne podatke, prekrili.
Policijske vrste v zadnjih dneh pretresajo hude obtožbe, ki jih je na račun Centra za varovanje in zaščito (CVZ) pri Generalni policijski upravi izrekla specializirana državna tožilka Mateja Gončin. Po njenih navedbah naj bi vodstvo CVZ prek posameznih varnostnikov nepooblaščeno zbiralo zasebne podatke o njej pa tudi o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Kot je znano, se je tožilka, ki preganja tudi slovensko celico zloglasnega Kavaškega klana, zaradi nezaupanja v delo policije za več mesecev odpovedala varovanju.
Na policiji očitke o domnevnem spremljanju in nadzorovanju tožilke odločno zanikajo, notranji minister Boštjan Poklukar pa je v ponedeljek zaradi velikega interesa javnosti umaknil oznake tajnosti s poročila o izrednem nadzoru. Tega je nad enoto CVZ odredil pred meseci, nadzor pa je po njegovih besedah razkril kar nekaj nepravilnosti in napak. Direktorat za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu je izredni nadzor začel 4. marca, poročilo pa je bilo izdano konec avgusta.
Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo na N1 pridobili poročilo o nadzoru, za katerega smo zaprosili že pred časom. V poročilu je sicer vrsta navedb, ki se nanašajo na osebne podatke in na operativne postopke, prekritih, zato mnogih nekaterih ugotovitev ni mogoče razbrati.
Kupovali draga oblačila in obnovili savno, a so se zaradi nje sprli
Notranji nadzor je ugotovil, da CVZ ni imun na odklonska ravnanja. Izpostavil je nadpovprečno delovno obremenitev varnostnikov, ki tudi več dni zaporedoma nimajo zagotovljenega minimalnega dnevnega počitka, nepravilno obračunavanje delovnih ur in dodatka za nadomeščanje vodje ter nesledljivost opravljenega dela zaradi odsotnosti poročil.
Kot primer individualne kršitve delovne zakonodaje je izpostavljeno ravnanje varnostnika, ki je še pred zaključkom varovanja samovoljno zapustil delovno mesto in se s službenim vozilom odpeljal, ne da bi obvestil vodjo varovanja. Policisti so ga nato izsledili sredi noči na Večni poti v Ljubljani, ker je občan na številko 113 prijavil “nezanesljivo vožnjo”. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vodja CVZ je zaradi hujše kršitve pogodbe o zaposlitvi predlagal izredno odpoved delovnega razmerja.
Nadzorna skupina se je v pogovorih z uslužbenci CVZ seznanila z domnevno nepravilno preteklo porabo sredstev iz lastne dejavnosti. “Ta naj bi se porabljala netransparentno in neupravičeno, ker se je z njimi pred leti v objektu CVZ obnovila savna, oprema za fitnes in nabavila draga oblačila za izbrance,” piše v poročilu. Kot je navedeno, je savna po odločitvi vodstva CVZ že nekaj časa zaprta, in sicer zaradi prepirov znotraj kolektiva. Savno naj bi tako policisti kot vodstveni delavci neupravičeno uporabljali tudi med službenim časom, kar je povzročilo “nasprotujoča obtoževanja o nepravilnostih”.
Zaradi očitkov v kolektivu se lastna sredstva že več let ne porabljajo, je še zapisano. Najbolj sporna naj bi bila sicer nabava civilnih “casual službenih oblek” za potrebe slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2021. Kot je navedeno, naj bi bili prejemniki teh oblačil tudi uslužbenci CVZ, ki niso opravljali nalog varnostnikov. Oblačila so bila nabavljena v vrednosti tik pod 50.000 evrov, da ni bilo treba izvesti javnega razpisa. “Oblačila blagovne znamke Andraž veljajo za prestižna oblačila oziroma štejejo v višji cenovni razred, kar je dodatno povzročilo nezadovoljstvo med uslužbenci CVZ,” lahko preberemo v poročilu.
V poglavju dodatek za nevarnost so izpostavljene navedbe nekaterih uslužbencev CVZ, da naj bi varnostniki ogrožene državne tožilke Gončin po zaključku osebnega varovanja več ur ostajali na naslovu njenega bivanja, saj so čakali na njeno zahtevo po morebitnem dodatnem prevozu. Za to čakanje so predložili v obračun dejanski delovni čas, za katerega se jim je obračunal tudi dodatek za nevarnost. Opisan je tudi primer varnostnika, ki je službeno vozilo uporabljal izven delovnega časa. “Za evidentiranje prevoženih kilometrov je bil dogovorjen z drugim varnostnikom, ki je bil v službi. O dogovoru s partnerjem varovane osebe ni obveščal nadrejenih,” je zapisano v poročilu o nadzoru.
Državna tožilka se ni strinjala z menjavami varnostnikov
Tožilka Gončin je bila očitno nezadovoljna z ugotovitvami Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) o vozilu, ki se je ustavilo v njeni ulici. NPU je namreč ugotovil, da je šlo za osebo, ki se je na poti v Zagreb oglasila pri stricu v Ljubljani in za katero se je izkazalo, da ni povezana z varovano osebo. “Ugotovitve je policist NPU predstavil tudi varovani osebi, ki naj se ne bi strinjala z njimi,” je izpostavila nadzorna skupina.
Policija po navedbah tožilke prav tako ni ukrepala, ko naj bi januarja letos neznani voznik zasledoval njeno vozilo, vozilo tožilcev iz BiH in skesanca v zadevi Kavaški klan Satka Zovka, ki so ga nedavno likvidirali v Ljubljani. V poročilu je navedeno, da se vodja njenega varovanja glede preverjanja prisotnosti črnega passata ni zanimal in ni vedel, ali so bili odrejeni dodatni ukrepi. Tožilka je zahtevala poročilo o ugotovitvah, znotraj policije pa so se pojavila obtoževanja, kdo ni opravil svojega dela in kdo ni pravočasno obveščal. CVZ je šele po nekaj tednih sprožil preverjanje varnostnih kamer na javnih krajih pri upravljavcu, vendar so bili posnetki v tem času že izbrisani.
V dokumentu je tudi opisano, kako je prišlo do menjave ekipe varnostnikov državne tožilke Gončin. 18. marca letos je vodja CVZ sklical delovni sestanek, na katerem je bil prisoten namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle. Prisotne naj bi seznanil s poročilom o notranjevarnostnem postopku, po sestanku pa je vodja CVZ določil novega vodjo varovanja in skupino varnostnikov tožilke. “Varovana oseba se je 19. 3. 2024 odpovedala osebnemu varovanju zaradi ravnanj vodstva CVZ in vodstva policije, ker jo je vodja CVZ 18. 3. 2024 seznanil, da so zamenjali celotno skupino varnostnikov,” je izpostavil nadzor. Kot izhaja iz poročila, se Gončin že pred tem ni strinjala z menjavami varnostnikov, o razlogih za njihov umik pa je spraševala tudi generalnega direktorja policije.
Nadzorna skupina je izpostavila več dejavnikov, ki so vplivala na nesoglasja med Gončin in vodstvom CVZ. Med njimi so navedli neprimerno ali netaktno komuniciranje varnostnikov z varovano osebo in v prostorih CVZ, želje tožilke in vodje varovanja, da sama sestavita skupino varnostnikov, ter zahteve varovane osebe, kdo od varnostnikov jo bo spremljal na službenih poteh in da naj se o njenih potovanjih ne obvešča pristojnih. Prav tako je med dejavniki navedena seznanitev varovane osebe z ugotovitvami notranjevarnostnega postopka, prenos notranjih informacij iz CVZ do tožilke, kršitve delovne discipline pri varnostnikih, nesamozaščitno ravnanje tožilke kljub njenemu občutku visoke ogroženosti …
Osebno prijateljstvo z varovano osebo je lahko problematično
Kot je izpostavljeno v ugotovitvah poročila, mora biti med policijo in varovano osebo vzpostavljeno zaupanje in korektno obojestransko sodelovanje. “Prevelika servilnost policije ali osebna navezanost varnostnika (skupine) na varovano osebo škoduje strokovnemu opravljanju nalog. V nadzoru je ugotovljeno, da takšen pristop poveča tveganja za zlorabe pri evidentiranju delovnega časa, onemogoča nujen (vsakodnevni) nadzor nad delom policistov, omogoča več samovolje varovanih oseb ter zmanjšuje varnost varovane osebe. Kakršnikoli pritiski ali zahteve do vodij v CVZ, ki nimajo zakonske ali strokovne utemeljitve, so nedopustni,” lahko preberemo v poročilu.
Ob tem je izpostavljeno, da je lahko za učinkovito varovanje problematično “osebno prijateljstvo z varovano osebo”: “Slednja lahko od varnostnika zahteva ali ga prosi, da stori kaj, kar ne bi smel storiti ali opustiti.” V sklepnem delu poročila je nadzorna skupina poudarila, da so bili določeni očitki na račun CVZ potrjeni kot upravičeni, določeni pa ovrženi. S spremembami notranje organiziranosti CVZ, menjavo vodij, imenovanji številnih delovnih skupin in izvedenimi nadzori se težave niso odpravile, kvečjemu so se kopičile in se v letu 2024 prek ogrožene varovane osebe, torej tožilke Mateje Gončin, tudi izpostavile v medijih.
“Takšno razmerje oziroma sodelovanje med varnostniki in varovano osebo je zaskrbljujoče in je od vodstva CVZ terjalo upravičeno ukrepanje,” so zapisali člani nadzorne skupine. Po njihovih navedbah so bile v nadzoru ugotovljene tako velike anomalije, da to terja temeljit razmislek o bodoči organiziranosti in delovanju policijske enote ter izvedenih ukrepih za odpravo več let zanemarjenih težav in ležernega vodenja CVZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!