Menu Item
Danes se je sestala parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov. Na dnevnem redu je sicer imela splošno točko "dogovor o delu", a je predsednik komisije Aleš Rezar članom na začetku seje sporočil, da bodo obravnavali vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov in o njem tudi že odločali. Ob obstrukciji opozicije je koalicija vmesno poročilo potrdila. Razkrivamo ključne ugotovitve.
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in bivši v. d. šefa policije Boštjan Lindav sta na tajnem delu pričanja pred preiskovalno komisijo oktobra lani premierja Roberta Goloba obtožila, da je vplival na datum aretacije ruskih vohunov.
Kot smo poročali na N1, naj bi navedla, da je bila aretacija najprej načrtovana za ponedeljek 28. novembra 2022, torej dan po trojnem referendumu o koalicijskih predlogih zakonov o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Če bi bil rezultat referendumov za koalicijo neugoden, bi torej vladajoči dan kasneje skušali preusmeriti pozornost z referendumov na izvedbo aretacije ruskih vohunov. Sklicali naj bi novinarsko konferenco, na kateri bi se pristojni organi pohvalili z velikim dosežkom na varnostnoobveščevalnem področju.
Ker pa sta koalicija in vlada na trojnem referendumu odločno zmagali, naj bi se po navedbah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava premier zavzel za prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni. Do aretacije ruskih vohunov je prišlo 5. decembra 2022.
Obstrukcija opozicije, koalicija pa: pomembnih je 21 strani
Koalicija je vmesno poročilo na današnji seji preiskovalne komisije potrdila. To je sestavljeno iz dveh delov – prvi je spisan na podlagi javnih dokumentov in zaslišanj prič na odprtih sejah, drugi temelji na operativnih podatkih Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in zaprtih zaslišanjih na preiskovalni komisiji ter nosi oznako tajnosti.
Predstavniki opozicije so sejo protestno zapustili. Kot nam je dejala članica komisije iz vrst NSi Vida Čadonič Špelič, so namreč na seji dobili na mizo dve mapi – v eni je bilo okoli sto strani poročila, ki bo dostopno javnosti, v drugi pa sto strani tajnega poročila. Opozicijski poslanci so poudarjali, da o poročilu ne morejo odločati, dokler ga ne preberejo.
Čadonič Špelič je tako predlagala, da na današnji seji strokovni sodelavci, ki so pripravljali vmesno poročilo, to zgolj predstavijo, o njem pa komisija odloči v prihodnjih dneh. A je koalicija njen predlog zavrnila. Na vprašanje, zakaj vladne stranke tako hitijo s sprejemom poročila, pa po besedah poslanke Čadonič Špelič Rezar ni znal (prepričljivo) odgovoriti.
“Zbrane sem seznanila, da pri odločanju o poročilu, če tega prej ne preberem, ne morem in nočem sodelovati in da naj odgovornost zanj sprejme kar koalicija sama,” je za N1 še povedala poslanka, ki napoveduje, da bo k poročilu pripravila ločeno mnenje.
V koalicijskih vrstah pa poudarjajo, da je Rezar dal možnost, da sejo za eno uro prekinejo in člani komisije poročilo v tem času preberejo, saj da je vsebinskih in za odločanje pomembnih zgolj 21 strani iz javnega in tajnega dela poročila skupaj. Ostalo je po navedbah iz koalicije spremljajoča dokumentacija, s katero so se člani komisije že lahko seznanili, če so spremljali delo komisije.
Kaj so ključne ugotovitve vmesnega poročila?
Ključne ugotovitve javnega dela poročila so po informacijah N1 tri. Prva je, da je bil predsednik vlade Robert Golob o tem, da sta v Sloveniji ruska vohuna, obveščen 18. novembra 2022, naslednjo informacijo pa je dobil 6. decembra 2022, torej dan po aretaciji ruskih vohunov, ko je bil o njej obveščen celoten politični vrh.
Po navedbah v vmesnem poročilu preiskovalne komisije torej ne obstajajo dokumentacijske sledi, da bi direktor Sove Joško Kadivnik in premier Golob v vmesnem času komunicirala o ruskih vohunih in bi bil torej predsednik vlade obveščen o operativnih postopkih aretacije. Če ni bil obveščen, pa nanje tudi ni mogel vplivati, po informacijah N1 še ugotavlja vmesno poročilo preiskovalne komisije.
Druga ugotovitev je, da 28. november ni bil nikoli določen kot datum aretacije ruskih vohunov, saj je za morebitno takratno aretacijo manjkala ena ključnih informacij. Ta naj bi po informacijah N1 bila, ob kateri uri konkretno ruska vohuna ob ponedeljkih komunicirata z vrhom ruske obveščevalne službe. Kot smo poročali, sta namreč NPU in Sova želela ruska vohuna dobiti “s prsti v marmeladi”, kar sta tudi ju.
Tako naj bi se po besedah naših virov pristojni slovenski organi 28. novembra 2022 tudi na podlagi spremljanja še ene telefonske številke v lasti ruske vohunke prepričali, da držijo informacije tuje obveščevalne službe, da ruska vohuna s centralo komunicirata ob ponedeljkih okoli devete ure zjutraj. Aretacija je bila nato izpeljana v ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 9.03. V medijih je bilo sicer v preteklosti navedeno, da naj bi Slovenijo o tem, da sta pri nas potencialno dva ruska ilegalca, obvestila britanska obveščevalna služba.
Tretja ugotovitev, ki jo je izpostavila Rezarjeva komisija v vmesnem poročilu, pa je, da ni bil potrjen motiv oziroma to, da naj bi Golob želel prestavitev aretacije zaradi referendumov. V poročilu naj bi namreč navedli, da Sova po nobeni operativni akciji ne sklicuje novinarskih konferenc in torej tudi tedaj ni bilo v njenem interesu, da informacija o aretaciji pride v javnost. Aretaciji je po besedah naših virov namreč sledilo spremljanje reakcij mreže sodelavcev ruskih vohunov v Sloveniji, ki naj bi jih bilo kar nekaj.
Zaključek vmesnega poročila preiskovalne komisije naj bi torej bil, da političnih pritiskov na NPU in Sovo v zvezi z aretacijo ruskih vohunov ni bilo ter da trditve Bobnar in Lindava o vpletanju Goloba v datum aretacije ne držijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje