Menu Item
Vse podrobnosti tajnega sodnega procesa proti ruskima vohunoma, ki sta v Sloveniji od leta 2017 opravljala obveščevalno dejavnost za režim Vladimirja Putina, bržkone še dolgo ne bodo znane. A danes jih nekaj razkrivamo. Med drugim tudi to, da je uslužbenec ruskega veleposlaništva v Ljubljani poziv na pričanje v sodnem procesu zoper vohuna zavrnil s sklicevanjem na diplomatsko imuniteto. Zapletlo pa se je tudi z vročanjem obtožnice in s predlogom za podaljšanje pripora ruski vohunki, ki je v prepričanju, da so ji kršili pravico do obrambe, šla vse do slovenskega ustavnega sodišča. In ustavno sodišče je Ani Valerevni Dulcevi oziroma Marii Mayer Munos v pomembni meri dalo prav.
Sodni proces proti elitnima članoma ruskega vohunskega stroja v Sloveniji je bil v vseh pogledih edinstven. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je slovensko sodišče sodilo vohunoma tuje države. In prvič v zgodovini samostojne Slovenije je slovensko sodišče izreklo obsodilno sodbo zaradi kaznivega dejanja vohunstva.
Sodni postopek proti ruskima “ilegalcema” je potekal pred okrožnim sodiščem v Ljubljani in je bil v celoti tajen. Z izjemo izreka sodbe, ki pa mora biti po zakonu o kazenskem postopku na sodišču javno prebran tudi v primeru tajnega sojenja.
Javna objava z manevrom
Živa Zaplotnik, sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je postopek proti vohunoma vodila, je zakonu zadostila tako, da se je oklic za javni izrek sodbe na spletni strani sodišča pojavil v trenutku, ko se je branje izreka na sodišču tudi začelo. To je bilo v torek, 31. julija, ob 12. uri in 20 minut.
S tem in s kasnejšo objavo izreka na spletni strani sodišča je sodnica zakonu sicer sledila. A je hkrati onemogočila, da bi javnost oklic videla pravočasno in imela dovolj časa, da bi nanj tudi prišla. Novinarska ekipa N1 je ob objavi oklica takoj tekla na sodišče. Toda naše novinarke v sodno dvorano niso več spustili, rekli so ji, da je na izrek zamudila, pravočasno pa nanj seveda ni mogla priti.
Naša kamera je morala ostati pred sodno stavbo, a je zato ekskluzivno posnela trenutek, ko sta ruska vohuna sodišče zapustila, s čimer pa se je prav v Ljubljani tik pred zdajci končalo še zadnje sojenje pred zgodovinsko izmenjavo obsojencev na letališču v Ankari dan kasneje.
Podrobnosti s tajnega sodnega procesa
Vse podrobnosti tajnega sodnega postopka bržkone še dolgo ne bodo znane. A jih nekaj danes vendarle razkrivamo.
V povezavi s kaznivim dejanjem overitve lažne vsebine, ki ga je poleg kaznivega dejanja vohunstva ruskima vohunoma očitala obtožnica, je sodišče po informacijah N1 že junija lani želelo kot pričo zaslišati visokega predstavnika ruskega veleposlaništva v Sloveniji.
Toda prihod na sodišče je zavrnil s sklicevanjem na diplomatsko imuniteto. Sodišče ga je kot pričo poklicalo še enkrat, junija letos, a do naroka, na katerega je bil vabljen v začetku julija, po ustaljenih diplomatskih poteh ni odgovoril. Ali je na koncu pričal ali ne, ni znano.
Prav tako se je zapletlo z vročanjem obtožnice ruski vohunki in s predlogom za podaljšanje njenega pripora, ki je bil sestavni del obtožnice.
Maria Rosa Mayer Munos, ki je v resnici Ana Valerevna Dulceva, in ki je zdaj že v Rusiji, se je pritoževala vse do ustavnega sodišča, ki pa je ruski vohunki na koncu v pomembni meri dalo prav.
Za kaj je šlo?
V običajnih postopkih se obtoženci z vsebino obtožnice seznanijo tako, da se jim ta vroči, s tem pa tudi fizično izroči. Lahko jo obdržijo, preberejo in skupaj z odvetnikom pripravijo obrambo. Rok za odgovor na obtožnico je osem dni, če ta vsebuje še predlog za podaljšanje pripora, pa je rok za odgovor na predlagano podaljšanje pripora 24 ur od trenutka vročitve.
Ker je bil v primeru ruskih vohunov tajen celotni sodni postopek, je tudi obtožnica označena s stopnjo tajnosti interno. In je zato ni bilo mogoče fizično izročiti ne vohunoma ne odvetnikom. To bi bilo v nasprotju z zakonom o tajnih podatkih in z uredbo o varovanju tajnih podatkov. Vročanje obtožnice je torej moralo potekati drugače. In iz odločbe ustavnega sodišča je tudi razvidno, kako.
Sodnica je ruski vohunki obtožnico najprej vročala 1. marca 2023. Ker njen odvetnik Anže Godec nima varnostnega dovoljenja za dostopanje do tajnih podatkov, se je sodnica odločila, da vročitev obtožnice izpelje tako, da jo lahko odvetnik in ruska vohunka prebereta na sodišču, ne smeta pa je od tam odnesti. Ker je obtožnica napisana v slovenskem jeziku, je sodišče zagotovilo ustno tolmačenje v angleški jezik. Obtožnica ima 78 strani.
Med tolmačenjem je Maria Rosa Mayer Munos oziroma Ana Valerevna Dulceva opozorila, da ustnemu prevodu težko sledi. Zaprosila je za pisni prevod obtožnice. Sodnica pa je odredila, naj se ustno tolmačenje nadaljuje, za preostanek pa da bo zagotovljen pisni prevod.
Tolmačka je na koncu ustno prevedla prvih sedem strani obtožnice ter predzadnji dve, na katerih je bil predlog za podaljšanje pripora. Po tem so rusko vohunko odpeljali nazaj v pripor na Igu, njen odvetnik pa je ostal v prostorih sodišča, obtožnico je prebral in o tem, da jo je, podpisal tudi izjavo. Sodnica je štela, da s tem odvetniku obtožnica vročena. Ruski ilegalki pa seveda še ne.
Zato je dva dni kasneje, 3. marca 2023, odredila ponovno privedbo ruske vohunke na sodišče z namenom, da ji da na vpogled še pisni prevod obtožnice, in sicer od 8. strani dalje, ker je bilo prvih sedem strani pripornici tolmačenih že ustno.
A vohunka je povedala, da želi prisotnost svojega odvetnika, kar je sodnica zavrnila z argumentom, da tudi običajna pot vročanja obtožnice ne zahteva prisotnosti zagovornika. Prav tako je sodišče zavrnilo zahtevo za vpogled v sodni spis, v katerem se nahajajo dokazi, ker je odvetnik zahtevo za vpogled podal izven delovnega časa sodišča, “saj je bil v petek, 3. marca 2024, poslovni čas sodišča do 15. ure, vpogled pa bo mogoč spet v ponedeljek ob 8. uri zjutraj.” V ponedeljek bi 24 urni rok za odgovor na predlog za podaljšanje pripora že pretekel.
Pravna podlaga za pripor ruski vohunki je padla
Prepričana, da ji je bila kršena pravica do obrambe, se je ruska vohunka zoper seznanjanje z vsebino obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora pritožila. Najprej na višje sodišče, ki je dalo prav prvostopenjskemu okrožnemu sodišču v Ljubljani. Nato je na vrhovno sodišče vložila še zahtevo za varstvo zakonitosti, a je tudi vrhovno sodišče dalo prav okrožnemu sodišču.
Na koncu se je pritožila še na ustavno sodišče, ki je njeno pritožbo sprejelo v obravnavo 23. oktobra 2023, nato pa 18. aprila 2024 razveljavilo vse predmetne predhodne sodne odločitve: tako okrožnega kot tudi višjega in vrhovnega sodišča.
Ustavno sodišče je okrožnemu sodišču zadevo vrnilo v novo odločanje in zapisalo: “Okrožno sodišče v Ljubljani mora o predlogu za podaljšanje pripora odločiti najkasneje v petih dneh po vročitvi te odločbe”, do takrat pa “pritožnica ostane v priporu”.
Z razveljavitvijo odločitev okrožnega, višjega in vrhovnega sodišča je predhodno vzpostavljena pravna podlaga za podaljšanje pripora ruski vohunki torej padla. To je jasno zapisalo tudi ustavno sodišče. Toda Ana Valerevna Dulceva je v priporu ostala vse do 31. julija letos, ko je po izreku sodbe skupaj z možem, prav tako ruskim vohunom, odkorakala z ljubljanskega sodišča.
Na vprašanje, kako so torej izvršili odločbo ustavnega sodišča, kako so rusko vohunko v drugo seznanili z vsebino obtožnice in vzpostavili pravno podlago za podaljšanje njenega pripora, so na okrožnem sodišču za N1 odgovorili, da je “sodišče odločitev ustavnega sodišča izvršilo skladno z navodili ustavnega sodišča in skladno z zakonom o kazenskem postopku”.
Pravica do obrambe na eni in tajnost podatkov na drugi strani
Tajno sojenje ruskima vohunoma je bilo tudi hitro sojenje. Tudi to je razvidno iz odločbe, ki je – poleg izreka sodbe – prvi in do zdaj edini pomembnejši sodni dokument, ki je javno dostopen. Ustavno sodišče je namreč svojo odločitev 18. aprila letos javno objavilo na svojih spletnih straneh in na omrežju X, niso pa je objavili v Uradnem listu.
Eno pomembnejših izhodišč, ki jih je upoštevalo ustavno sodišče, je bilo, da mora biti obtoženi o vsebini obtožb obveščen, da lahko nanje sploh odgovori. In da je z vidika obveščenosti obtoženca ključno prav vročanje. Načinu vročanja (obtožnica na vpogled na sodišču) ustavno sodišče načelno ni ugovarjalo. Je pa kršitve pravice do obrambe med drugim prepoznalo v tem, da je bilo prvih sedem strani obtožnice vohunki tolmačenih le ustno.
Na prvih petih straneh obtožnice so bila namreč nanizana kazniva dejanja, ki jih je vohunki očitalo državno tožilstvo. “Natančno razumevanje teh strani je torej ključnega pomena za izpodbijanje pogojev za pripor,” je zapisalo ustavno sodišče in nadaljevalo: “Ob tem pa je odločilno, da je opis kaznivih dejanj v obravnavni zadevi razmeroma kompleksen, saj se sestoji iz kronološkega niza številnih dogodkov, ki so časovno in prostorsko opredeljeni. Poleg tega je pritožnica med ustnim tolmačenjem opozorila, da prevodu težko sledi, kar je glede na veliko količino podatkov v tem delu obtožnice razumljivo.”
Argumentu sodnice, da ni nikjer določeno, da mora biti odvetnik pri vročitvi obtožnice prisoten, je ustavno sodišče pritrdilo. Ne pa tudi sklepu sodnice, ki je iz tega sledil; da tudi pri vročanju obtožnice vohunki 3. marca 2023, ni bilo potrebno, da je odvetnik zraven, čeprav je vohunka njegovo prisotnost zahtevala.
“Pritožnica utemeljeno opozarja, da je bila v obravnavani zadevi prisotnost zagovornika ključna prav zato, ker ni šlo za običajno vročitev,” je zapisalo ustavno sodišče. Pri pripravi odgovora na predlog za podaljšanje pripora sta ruska vohunka in njen odvetnik sicer imela na voljo prepisanih 24 ur, je zapisalo ustavno sodišče, a ker obtožnice nista mogla prebirati skupaj in skupaj snovati odgovora nanjo, “sta se morala zanašati le na svoj spomin, pri čemer je treba upoštevati, da obtožnica obsega 78 strani.”
Edini očitek ruske vohunke, ki mu ustavno sodišče ni pritrdilo, je, da je okrožno sodišče v Ljubljani odločitev o podaljšanju njenega pripora sprejelo še pred iztekom 24-urnega roka. Pod črto pa je presodilo, da okrožno sodišče v Ljubljani ni “ustrezno uravnotežilo potrebe po varovanju tajnih podatkov in hitrosti postopka na eni strani ter pritožničinih pravic do izjave (odgovora; op. a.) in do obrambe z zagovornikom na drugi strani”.
Odklonilno ločenje mnenje s podpisom dveh ustavnih sodnic
V prepričanju, da je bilo standardom zadoščeno, kar je trdilo tudi vrhovno sodišče, pa je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala ustavna sodišča dr. Špelca Mežnar, ki se ji je s podpisom pridružila še ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon. Po njunem mnenju sta se obdolženka v jeziku, ki ga razume, in njen odvetnik lahko v zadostni meri seznanila z gradivom in se o njem izrekla, saj jima je bil sodni spis na voljo za pregled že vse od prvotne odreditve pripora naprej, torej precej pred odločanjem o njegovem podaljšanju.
Na ustavno sodišče se je pritožila samo Maria Rosa Mayer Munos (pritožila se je z argentinskim imenom) oziroma Ana Valerevna Dulceva, njen soprog, zdaj prav tako obsojeni in izmenjani ruski “ilegalec” Ludwig Gisch oziroma Artem Viktorovič Dulcev pa ne. To pritrjuje informacijam, ki so že zaokrožile v javnosti, da je bila na sodišču “borbeno razpoložena” predvsem ona. Njuno prvotno zanikanje obtožb in identitete pa za ruske vohune, ki se znajdejo pred sodiščem, ni nič neobičajnega.
Zloglasni Vadim Krasikov, morilec ruske tajne službe, ki so ga prav tako izmenjali 1. avgusta, je na nemškem sodišču na podlagi ponarejenega potnega lista ves čas trdil, da to sploh ni on. Kremelj pa je šele po njegovi vrnitvi v Rusijo uradno potrdil, da je pripadnik obveščevalne službe FSB.
Ker sta bila v Sloveniji prijeta ruska vohuna del pomembne izmenjave obsojencev, je moral biti sodni postopek zoper njiju do 1. avgusta, ki so ga države dogovorile za izmenjavo, končan.
Končali so ga z njunim priznanjem krivde in z zaporno kaznijo, ki je bila skoraj natanko tolikšna, kolikor časa sta preživela v priporu, ki se je v zaporno kazen vštel. Sledil je le še izgon iz države.
A s priznanjem krivde sta potrdila vsebino obtožnice, s tem pa tudi, da sta bila ruska vohuna, ki sta na ozemlju Slovenije vse od leta 2017 opravljala obveščevalno dejavnost za režim Vladimirja Putina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje