Osnutek zakona o novem sistemu plač v javnem sektorju, ki ga bo vlada danes predstavila sindikalni strani, predvideva pet plačnih stebrov. Temeljil naj bi na načelu enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah.
V plačni lestvici je najnižja plača za prvi plačni razred določena v višini minimalne plače, razmerje med najnižjo in najvišjo v 67. razredu je ena proti sedem, piše v osnutku, ki ga je pridobila STA. Osnovna plača za prvi plačni razred bi torej znašala 1203,36 evra, za 67. razred pa 8465,50 evra.
V prvi plačni steber se uvrščajo funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, v drugega pa javni uslužbenci v državnih organih, lokalnih skupnostih, v agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter tudi gasilci.
Tretji plačni steber je namenjen javnim uslužbencem v zdravstvu in socialnem varstvu – gre torej za ločeni plačni steber, ki ga zahteva zdravniški sindikat Fides.
Četrti steber je namenjen javnim uslužbencem v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi, peti pa je predviden za javne uslužbence v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.
V osnutku dokumenta je pripravljena tudi priloga prikaza prevedbe izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest, nazivov in funkcij iz sedanje v novo plačno lestvico. Kot prikazuje, bo delovno mesto iz sedanjega 12. plačnega razreda, katerega vrednost po sedanji lestvici je 708,46 evra, po novem v 1. plačnem razredu, ki je določen v višini minimalne plače v letu 2023.
V ureditvi plačnega sistema obenem ostajajo plačne skupine, ki jih sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi, značilni za dejavnost, oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Ob tem v osnutku zakonskega besedila dopuščajo tudi možnost, da se delovna mesta plačne skupine J, v katero se uvrščajo spremljajoča delovna mesta iz celotnega javnega sektorja, kot so strokovni, administrativni in drugi strokovno tehnični delavci, razporedijo po posameznih plačnih skupinah kot ena od plačnih podskupin.
Med dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, pa v osnutku dopuščajo tudi možnost uvedbe dodatka za prepoved ali omejitev stavke, in sicer v višini štirih odstotkov zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače, če je uslužbencu z zakonom določena prepoved stavke. Če pa je javnemu uslužbencu z zakonom določeno, da mora v času stavke opravljati določene naloge, pa mu za ta čas pripada dodatek k plači v višini dveh odstotkov zadnje povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje