Menu Item
Poslanke in poslanci so na zahtevo SDS na izredni seji razpravljali o razmerah v domovih za starejše (DSO). Večurna razprava ni prinesla sadov, slišati je le bilo precej očitkov, so se pa v opoziciji in koaliciji strinjali, da bo razprava v prihodnje potrebna o demografski sliki, saj bo starejših vse več.
Med razlogi za sklic izredne seje so po mnenju SDS neutemeljeno zavrnjeni predlogi poslancev največje opozicijske stranke s predhodnih sej odbora, skrb vzbujajoč položaj oskrbovancev in zaposlenih v domovih za starejše (DSO) kljub sprejetemu zakonu o dolgotrajni oskrbi, dolge čakalne vrste za mesto v domu, poslabšano finančno stanje domov in pomanjkanje kadra.
Poslanka Alenka Helbl (SDS) je v uvodni obrazložitvi zahteve za sklic izredne seje opozorila na ‘nehumano’ dolge čakalne vrste za sprejem v domove za starejše. “V domovih za starejše je stanje izredno zaskrbljujoče in vlada skoraj v dveh letih ni naredila nič,” je predstavila. Nato je vladi očitala, da so za povrh še ukinili urad za demografijo in umaknili zakon o dolgotrajni oskrbi, pripravili novega. “Vmes pa starejši čakajo.”
31. decembra lani je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije skoraj 13 tisoč, 23. januarja 16.579 prošenj za sprejem v domove, je predstavila Helbl. Izpostavila je še, da je polovica slovenskih domov v slabem finančnem stanju. Višje stroške elektrike, ogrevanja in cen hrane pa krijejo predvsem iz oskrbnin, torej jih prevalijo na oskrbovance. “Kader izgoreva, zato zaposleni dajo odpoved in se raje zaposlijo v drugem sektorju, kjer so bolje plačani in manj obremenjeni,” je dodala poslanka SDS.
“Ne nabiramo političnih točk na plečih starejših, to delate vi,” je Helbl odgovorila poslancu Svobode Borutu Sajovicu, ki je to očital predlagatelju.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost Luke Omladiča se vlada zaveda demografskih sprememb. “Ta vlada je zagotovila temelj za izvajanje zakona z vzpostavitvijo financiranja, ki vključuje zdravstvene blagajne in bo znašala več kot 800 milijonov evrov. Gre za konkreten družbeni dogovor za vzpostavitev stebra socialne varnosti. Prvega v naši državi.”
Po besedah Omladiča se zavedajo kadrovske stiske. “Problem, ki se je akumuliral čez leta, a ga vlada rešuje. Tudi s prenovo plačnega sistema, pogajanja potekajo,” je dejal. Pripravljen je tudi kadrovski zakon, ki naj bi razbremenil zaposlene v zavodih.
Ministrstvo je pripravilo zakon, ki med drugim ureja štipendiranje, sofinanciranje zaposlovanja in olajšuje zaposlovanje tujcev. S sredstvi iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo do leta 2026 zagotovili dodatnih 540 postelj. Več kot 300 milijonov letno pa namenjajo za vzpostavitev in delovanje dolgotrajne oskrbe na domu, je naštel.
Jurij Lep (Svoboda) je med ukrepi, ki jih je vlada sprejela za izboljšanje položaja upokojencev, naštel preprečitev dviga cen storitev domskega varstva, energetski dodatek, uskladitve pokojnin in dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov.
Karmen Furman (SDS) je v stališču poslanske skupine izpostavila, da bo vlada od 800 milijonov evrov, ki so potrebni za izvajanje dolgotrajne oskrbe, “iz žepov delovnih državljanov in upokojencev z novim davkom pobrala 620 milijonov”. Vladno reševanje kadrovske stiske v domovih pa je označila za “gašenje požarov”.
V Levici verjamejo, da povod za sklic današnje seje ni iskren. “Gre le za predstavo tistih, ki so na ‘horuk’ za potrebe volitev spisali zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se financiral iz neobstoječega demografskega sklada – in iz zavarovanja, ki ga niso definirali. Na koncu bo le zapravljen čas s populističnim leporečenjem, ki ljudi žal vedno znova pušča na cedilu,” je povedal Milan Jakopovič (Levica) med predstavitvijo poslanskih stališč.
Ocenil je, da gre le za poskus “diskreditacije te vlade in koalicije” ter da ju želijo prikazati kot “nekompetentno za reševanje sicer zatečenega stanja ter da se tisti, ki v prejšnjih letih na tem področju niso naredili dovolj, prikažejo kot rešitelji, ki se edini zavedajo perečega stanja”. “Če bi bila v preteklosti strategija prava, danes ne bi bili tu,” je dodal. Po njegovih besedah jim je šele v tem mandatu uspelo zagotoviti in uzakoniti sistem financiranja dolgotrajne oskrbe, nato je poslancem SDS zabrusil, da so sprejeli zakon, ki je bil “votel, okoli ga pa ni bilo nič”.
Reberšek: “Kakšno je to ministrstvo? Nesposobno in to plačujemo državljani”
Aleksander Reberšek (NSi) je ocenil, da sedanja vlada “ne dela ničesar in zgolj obljublja časovnice. V opoziciji pa da lahko le opozarjajo, a jih koalicija ne posluša”.
Nato je izpostavil delo nekdanjega ministra Janeza Ciglerja Kralja iz vrst NSi. “Po sušnih 17 letih je začel gradnjo domov za starejše, skupno je bilo predvidenih več kot 150 milijonov evrov tako evropskih in kot domačih investicij. Medtem ko ste vi govorili, je Janez delal,” je dejal.
V nadaljevanju pa Omladiču očital, da “laže”. “Se sploh zavedate, kakšne so razmere na terenu? V Pivki so prestavili odprtje doma za starejše, ker ni kadra, medtem poslušamo sekretarja, da vlada ukrepa,” je izpostavil.
“Imate škarje in platno v rokah, zato ukrepajte. Dejanja štejejo,” je pozval vlado. “Sprašujem se, kakšno je to ministrstvo za solidarno prihodnost. Nesposobno in to plačujemo državljani,” je bil oster Reberšek.
Soniboj Knežak (SD) je izpostavil, da zaradi pomanjkanja kadra ostajajo prazni celo domovi ali posamezne enote, ki so bile zgrajene lani. Zagotavljanje boljše oskrbe stanovalcem v domovih za starejše pa bo po njegovi oceni odvisno od uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi.
Po predstavitvi stališč je sledila večurna razprava, ki ni obrodila sadov. V koaliciji in vladi so zatrjevali, da so že sprejeli ukrepe za izboljšanje stanja, opozicija pa je trdila, da ne v zadostni meri. Se pa tako opozicija in koalicija strinjata: nujno razpravljati o demografski sliki, saj bo starejših prebivalcev vse več, to pa bo prineslo nove izzive v prihodnosti.
Največ je bilo govora o kadrovski stiski, po besedah sekretarja Omladiča jo vlada skuša nasloviti tudi z zakonom o kadrih, ki vključuje tako “štipendiranje, sofinanciranje zaposlovanja in vzpostavitev mehanizmov za lažje zaposlovanje tujcev in integracijo”.
Med sklepnim dejanjem je Alenka Helbl (SDS) koaliciji očitala, da vedno “ko SDS predlaga ukrepe in priporočila, to koalicijski poslanci razumejo kot ‘politično'”. “In kaj ste vi? Svete Marije?,” je dodala. Komentirala je še trenutno dogajanje, ko so “spet krivi vsi drugi. Pravi Kalimeroti,” je dodala in poudarila, da pri današnji seji ni šlo za nabiranje točk.
Nekateri so menili, da bi današnjo razpravo lahko naslovili o dostojanstvu človeka, ker gre za problematiko oskrbovancev domov in zaposlene, kar je izpostavil poslanec NSi Jožef Horvat. Z njim se je strinjal tudi poslanec SD Knežak. “To je v bistvu razprava o dostojanstvu ljudi. Dostojanstvo naših staršev, starih staršev,” je poudaril in izrazil upanje, da bodo do konca mandata postorili še kakšne stvari za izboljšanje te problematike.
Vlada naj bi v skladu z njihovimi priporočili rešila problematiko v domovih najkasneje do 1. marca. Tako naj bi denimo poenotila kadrovske normative za zdravstvene delavce in cene zdravstvenih storitev v domovih in bolnišnicah. Ob tem naj bi sprejela ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike, uredila finančno stanje domov, nastalo zaradi višanja stroškov investicij, in zagotovila dodatna sredstva za digitalizacijo domov. Hkrati naj bi dopolnila kadrovske normative, da bodo omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, denimo računalničarja.
A je odbor po sredini večurni razpravi predloge zavrnil, vladna stran pa je zagotavljala, da je že sprejela ukrepe za izboljšanje stanja. Ker je priporočila zavrnil matični odbor, poslanke in poslanci danes o njih ne bodo glasovali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje