Odbor ni potrdil predloga priporočil SDS glede stanja v domovih za starejše

Slovenija 24. Jan 202421:34 0 komentarjev
Dom za starejše
Fotografija je simbolična (Foto: Srdjan Živulović/BOBO)

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je zavrnil predlog priporočil SDS v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v domovih za starejše. Po besedah vladnih predstavnikov so za izboljšanje obstoječega stanja že sprejeli ukrepe.

Zahtevo za sklic nujne seje odbora poslanske skupine SDS je predstavila Alenka Helbl, ki je spomnila, da vlado v sedmih točkah pozivajo k aktivnostim za izboljšanje stanja v domovih starejših občanov (DSO).

Med razlogi za sklic nove seje je navedla po njenih besedah neutemeljeno zavrnjene predlogi poslancev največje opozicijske stranke s predhodnih sej odbora, zaskrbljujoč položaj oskrbovancev in zaposlenih v DSO kljub sprejetemu zakonu o dolgotrajni oskrbi, dolge čakalne vrste za mesto v domu, poslabšano finančno stanje domov in pomanjkanje kadra. Po zadnjih podatkih z 10. januarja je število aktualnih prošenj 17.399, je opozorila.

Med priporočili je omenila tisto, da naj bi vlada problematiko v DSO rešila najpozneje do 1. marca. Tako naj bi denimo poenotila kadrovske normative za zdravstvene delavce in cene zdravstvenih storitev v domovih in bolnišnicah. Poleg tega naj bi sprejela ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike, uredila finančno stanje domov, nastalo zaradi višanja stroškov investicij, in zagotovila dodatna sredstva za digitalizacijo v DSO. Hkrati naj bi dopolnila kadrovske normative, da bodo omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, denimo računalničarja, je dejala in in dodala, da vlada za dolgotrajno oskrbo ni storila ničesar.

Temu je oporekal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. “Ravno nasprotno. Pomanjkanje kadra je vseevropski problem in vlada je za izboljšanje obstoječega stanja že sprejela različne ukrepe,” je poudaril.

Starostniki
Žiga Živulović jr./BOBO

Na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi se predvideva, da bodo določene posledice dosegle tudi DSO, zato poenotenja kadrovskih normativov po njegovi oceni ne bo mogoče doseči do 1. marca letos. Rešitve za pomanjkanje delavcev v tem poklicu pa vlada išče skozi plačna pogajanja z odpravo anomalij in novo plačno lestvico, je dejal Omladič, ki je prepričan, da “gredo v pravo smer”.

V nadaljevanju je omenil predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki je v javni razpravi in opredeljuje sveženj interventnih ukrepov ter nadaljevanje sofinanciranja dodatnih stroškov dela zaradi sprememb področne kolektivne pogodbe iz državnega proračuna od uveljavitve zakona do 31. decembra 2024, kar velja tudi za izvajalce storitve pomoči na domu.

Med drugim je izpostavil proračunska sredstva za investicije v domove za starejše za leto 2024, kjer je predvidenih 13,5 milijona evrov, v letu 2025 pa 25 milijonov evrov. Sredstva so namenjena tako rekonstrukciji in s tem izboljšanju standardov za uporabnike kot tudi novogradnjam. S sredstvi proračuna bo do konca leta 2025 po njegovih navedbah zagotovljenih dodatnih 154 postelj.

Ministrstvo: Aktivnosti potekajo že 15 let, a predlogi še ne zagotavljajo kakovostne oskrbe vseh

Eva Vodnik z ministrstva za zdravje je pojasnila, da aktivnosti v zvezi s kadrovskimi standardi in normativi za zdravstveno dejavnost potekajo že 15 let, in da do zdaj pripravljeni predlogi še ne dosegajo ravni, ki bi zagotovila kakovostno zdravstveno oskrbo vseh v državi. Aktivnosti se nadaljujejo, je dodala.

Miroslav Krajnc z ministrstva za digitalno preobrazbo je zatrdil, da je digitalizacija tako DSO kot drugih izvajalcev socialnovarstvenih storitev zelo pomembna. Zato bodo vzpostavili enotni informacijski sistem pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe ter ostalih socialnovarstvenih zavodih, je dejal in dodala, da so v pripravi tudi razpisi za digitalno vključenost starejših.

V razpravi je namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc opozorila na kadrovsko podhranjenost in nezadostno financiranje DSO in sistem oskrbe starejših ocenila kot neustrezen. Tudi v Zavodu Karion po navedbah direktorja Andreja Štesla ugotavljajo, da sta najbolj pereča problema plače in kadrovski normativi, saj večina zaposlenih ne dosega minimalne plače.

Stanje v DSO pereče, zaposleni odhajajo na bolje plačana delovna mesta

Kako pereče stanje je v DSO, je opisal Jan Magdič, sicer zdravstveni tehnik, ki že 15 let dela v Koroškem domu starostnikov Črneče. Lani je iz doma odšlo 54 zaposlenih. “Gredo na boljše plačano delovno mesto, en zdravstveni tehnik skrbi za 45 ljudi, poleg tega sta še dve negovalki, ena medicinska sestra pa čez noč skrbi za vseh 232 oskrbovancev, dopustov ni, oskrbovanci plačujejo vse več,” je nanizal in dodal, da zahtevajo dostojne plače za pošteno delo.

Poslanci so v razpravi sicer pohvalili današnjo razpravo o navedeni temi, a tudi izpostavljali, kaj je bilo storjeno pod prejšnjo Janševo vlado in kaj pod aktualno. Za koalicijske poslance je bila seja nabiranje političnih točk in poskus parcialnega reševanja problematike, kar je izpostavil Milan Jakopovič (Levica). “Ne želim nabirati političnih točk na plečih starejših, a lahko samo opozarjamo, ker nimamo škarij in platna ter kot opozicijska stranka ne moremo ničesar storiti,” mu je odgovoril Aleksander Reberšek (NSi).

DZ bo sicer na zahtevo SDS o stanju v domovih za starejše razpravljal še na petkovi izredni plenarni seji.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!