Razširjeni program v praksi: izzivi na začetku veliki, a prepreke se da preskočiti

Z letošnjim šolskim letom prenovljeni koncept razširjenega programa (RAP) izvaja še 80 novih šol, skupaj je tako v program vključenih že 244 od skupaj 457 slovenskih osnovnih šol. Preostala polovica šol bo morala nov način dela uvesti do leta 2028/2029.

Nova oblika RAP, ki jo je sistemsko uvedla lani sprejeta novela zakona o osnovni šoli, uvaja strukturiran program, ki se izvaja namesto jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, interesnih dejavnosti ter dopolnilnega in dodatnega pouka.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je kot največjo težavo pri vpeljevanju RAP izpostavila negotovost nekaterih ravnateljev glede tega, koliko avtonomije uveljaviti, in preveč dosledno držanje usmeritev, "ki so bile dejansko zgolj usmeritve".

"Šole zato programe tudi zelo različno izvajamo, nekatere so navdušene, druge pa bi želele več navodil in usmeritev glede izvedbe. S tem se jaz ne strinjam, ker verjamem, da moramo šole ohraniti svojo avtonomnost znotraj predpisov," je dejala. Govorili smo tako z ravnatelji šol, ki so RAP uvedli letos, kot tudi tistimi, ki ga izvajajo že dlje. Kaj pravijo?

"Z urniki je velika zmeda, potrebovali bomo še nekaj časa"

Strukturiran program so letos prvič uvedli na OŠ Davorina Jenka (Cerklje na Gorenjskem), kot pravi ravnatelj Boštjan Mohorič, pa bodo potrebovali še nekaj časa, da bo delo steklo tako, kot bi želeli. "Zaenkrat je težko. Če bomo vse skupaj izpeljali do prvega oktobra, bom presrečen," je dejal Mohorič.

Kot pravi, morajo uskladiti vse urnike, kar da res "ni tako enostavno, kot si mogoče kdo zamišlja". "S tem se ukvarjamo že od marca, pa nam še ne funkcionira, kot bi moralo oziroma kot so si zamislili," je povedal in izpostavil kadrovsko stisko. Težave pri izvajanju dejavnosti RAP imajo denimo že ob odsotnosti učiteljev, ki otroke spremljajo na šolah v naravi.

Tudi OŠ Dornberk RAP letos uvaja prvič. "Vsako spremembo ljudje zaznavamo kot nekakšno težavo, saj se spreminja ustaljen način dela. A nekih večjih težav nimamo," je pojasnila ravnateljica Dragica Vidmar, ki je prepričana, da se morajo učitelji, učenci in starši le navaditi na to, da program poteka nekoliko drugače.

"Vsak september je kaotičen. Z RAP ali brez"

OŠ Mozirje je razširjeni program uvedla lansko leto, a težave s sestavljanjem urnikov imajo tudi letos. "Največja težava je, da nimamo elektronskega sistema, ki bi omogočal učinkovito vodenje udeleženih učencev posameznih dejavnosti," je izpostavila ravnateljica Petra Klepec.

"Lansko leto je bilo nekaj več zmede kdaj, kdo, kam. Sicer pa je vsak september prvih 14 dni, preden se stvari postavijo na svoje mesto, kaotičen. Z RAP ali brez. Po 14 dneh pa se stvari ustalijo in steče," je razložila Klepec.

OŠ Rače pa je že "veteran" v programu RAP. Kot pojasnjuje ravnatelj Rolando Lasič, je bila njihova šola med prvimi, ki so program že leta 2018/2019 uvajale testno. A kljub večletnim izkušnjam po besedah ravnatelja urnika RAP še vseeno ni tako preprosto sestaviti. "Čeprav otroci lahko vsebine že junija izberejo za naslednje leto, se zgodi, da se nato premislijo. Urnik v vsakem primeru 'friziramo' v septembru," je dejal.

"V prvem letu smo otrokom želeli ponuditi preveč aktivnosti, pa so samo letali sem in tja. Smo se hitro naučili, da to ne deluje, ker smo bili zmešani tako učenci kot tudi starši in učitelji. Zdaj je vse bolj strukturirano in je lažje," je pojasnil.

Premalo časa, da bi izvedli vse dejavnosti RAP

Na OŠ Mozirje se soočajo s še eno težavo. "Zmanjka ur in dni, ko so otroci še v šoli, da bi jim lahko ponudili vse, kar bi želeli," je povedala Klepec in razložila, da imajo otroci predmetne stopnje obvezne izbirne predmete, ki običajno potekajo zadnji dve uri, do okoli 14.40. Ko se torej konča zadnja ura, nimajo interesa, da bi še dlje ostali v šoli.

Poleg tega so vsebine obveznih izbirnih predmetov precej podobne vsebinam RAP, je dodala. "Jezik, šport, tehnika in računalništvo se izvajajo prek obveznega programa in so zato tudi podane v bolj strogi obliki. Morda bi morali razmišljati v smeri ukinitve obveznih izbirnih predmetov in jih nadomestiti z RAP. Gre za zelo podobne vsebine, ki so podane na način, ki je otrokom bliže, in niso ocenjene," je dodala.

Tudi drugi ravnatelji pravijo, da so vsebine RAP namenjene mlajšim otrokom oziroma tistim do petega razreda.

Slaba volja staršev, ki otroke lahko odpeljejo le ob koncu vsebinskih ur

Slabo voljo med nekaterimi starši povzroča novost, da lahko po otroke pridejo le po koncu vsake vsebinske ure in ne več tudi med urami. Po eni strani je to bolje za učitelja, ker lahko lahko uro izpelje kvalitetno in brez prekinitev, po drugi strani pa tudi za otroke, ki lahko zaključijo aktivnost. "Ko nekdo pride po otroka, zmoti celo skupino," pravi Vidmar.

Na OŠ Dornberk so staršem pojasnili, da dejavnosti RAP delujejo na podoben način kot interesne dejavnosti. "Tako kot otroka lansko leto niso odpeljali sredi interesne dejavnosti, naj otroke tudi zdaj pustijo, da ostanejo do konca. Jih pa na to še navajamo, malo se bodo morali starši prilagoditi, malo bomo morali biti mi vztrajni, pa mislim, da bomo na koncu vsi zadovoljni," je povedala Vidmar.

Na OŠ Davorina Jenka takšno pravilo sicer velja do 14.30, saj kasneje potekajo dejavnosti, kjer odhodi otrok ne zmotijo delovnega procesa. "Otrok ne bomo zadrževali, ker bo še večja slaba volja. Veliko staršev se na delo vozi v druge kraje in jih povsem razumem, da ne morejo priti ob točno določeni uri," je povedal Mohorič.

Zelo podobno je tudi na OŠ Mozirje. "Kadar gre za usmerjeno dejavnost, morajo starši počakati do konca ure, kadar gre za dejavnosti, kot sta prosto učenje ali prosta igra, pa ne kompliciramo, ker je to malo neživljenjsko. Ni smiselno, da bi starši 40 minut ali pol ure čakali otroka, ki se prosto igra," je povedala Klepec.

Starši otrok OŠ Rače pa so po sedmih letih RAP na ta sistem že navajeni. "Na začetku je bilo nekaj težav, nekateri starši so malo negodovali, ampak smo jih razložili, da tako pač je. Če želi učenec na dejavnost, mora ostati do konca ali pa pač ni vključen," je pojasnil Lasič in dodal, da so to v prvem letu rešili, in kasneje težav niso imeli.

Mihelič je ob tem dodala, da so nekateri pritiski staršev tudi upravičeni. "Če mora otrok med poukom k zobozdravniku, ga spustimo in prav je, da ga tudi med dejavnostmi RAP izjemoma, dokler je to res izjemoma, izpustimo," je menila.

Ali otroci dejavnosti RAP lahko zamenjajo?

Zelo pomembno vprašanje prav vsake šole, ki vstopa v RAP, je: kakšne vsebinske ure ponuditi otrokom. Čeprav RAP ni obvezen in otrokom ni treba izbrati nobene vsebine, mora šola dejavnosti vseeno ponuditi. Te morajo biti s področij kultura in državljanska vzgoja, gibanje in zdravje ter učenje učenja.

Na OŠ Dornberk so se priprave vsebin lotili tako, da so učitelji najprej otroke povprašali, kakšnih vsebin si želijo. "Vprašali smo jih, kakšni dejavnosti bi se z veseljem pridružili, potem pa so učitelji glede na njihove želje, seveda v skladu z zmožnostmi, ponudili vsebine. Nekatere dejavnosti so žal izzvenele, na nekatere pa se je prijavilo preveč otrok, zato smo naredili več skupin," je pojasnila Vidmar.

Otroci lahko aktivnost v začetku leta tudi zamenjajo, še pravi ravnateljica, a se lahko vpišejo le na tiste dejavnosti, ki še niso polno zasedene. Podobno je tudi na OŠ Davorina Jenka. Klepec je povedala, da se zavedajo, da so dejavnosti RAP prostovoljne in da se učenci lahko tudi sredi leta izpišejo, a da tako starše kot otroke že ob izbiri pozovejo, naj izberejo dejavnosti, ki jih bodo obiskovali celo leto, da kasneje ni težav s premajhnimi skupinami.

Kaj pa prosta igra? "Otrokom moramo omogočiti predvsem otroštvo"

Pojavili so se tudi pomisleki, ali so otroci zaradi razširjenega programa preveč obremenjeni in imajo premalo časa za prosto igro. A kot pravi Mihelič, je nujno, da šole otrokom omogočijo tudi prosto igro.

"Nekateri starši pozabljajo, da moramo otrokom omogočiti predvsem otroštvo. Če je otrok od jutra do večera najprej v šoli, potem pa do večera na aktivnostih, potem mu jemljemo otroštvo. Prav je, da se lahko otrok prosto igra, razvija socialne veščine in to tudi brez usmerjanja strokovnega delavca," je pojasnila Mihelič in dodala, da to vključujejo tudi vsebinske ure, ki jih vsaka šola poimenuje po svoje. Kot pravi, imajo učitelji na takšnih urah še posebej pomembno vlogo, saj otrokom, ki sami nimajo razvitih socialnih veščin, na zelo neopazen način pomaga, da se vključijo v družbo.

"Otroci imajo možnost vključitve v več dejavnosti, ne sme pa biti tega spet preveč, da jim ne vzamemo tudi neke sprostitve," se je strinjala Vidmar in dodala, da RAP vidi kot obogatitev šolskega programa, a da je treba stremeti k uravnoteženosti. "To je najtežji del. Niti sami ne vemo, ali nam je ta uravnoteženost uspela, ampak to nam bo pokazal čas in marsikaj lahko med letom še popravimo," je pomirjena.

"Mi smo imeli več kot pet let časa, da smo razmišljali, testirali in iskali rešitve in smo naredili tako, da imajo učenci tudi čas zase. Še vseeno mora imeti seveda učitelj v razredu nadzor, sicer bi bil polom. Ampak gre za to, da imajo učenci možnost, da se tudi odpočijejo," pa je dodal Lasič.

"Mi smo z RAP zadovoljni, je res dodana vrednost"

Mihelič meni, da so z RAP šole dobile to, kar so si ravnatelji že dolgo želeli. "Z nekaj dobre volje in potrpljenja bo tudi tam, kjer še ni, zaživel," je prepričana.

"Mi smo s programom RAP vsekakor zadovoljni, mislim, da je res dodana vrednost. Imamo več ur dejavnosti, kot smo jih imeli prej. To je za šole in učence gotovo doprinos," je dejal Lasič.

Tudi ravnateljica Klepec razširjeni RAP pozdravlja. "Mi je bolj všeč kot ure interesne dejavnosti in prej sistemizirane ure dopolnilnega in dodatnega pouka. Tudi sistem bi bil načeloma v redu, če bi imeli še programsko podporo za izdelavo urnikov," je povedala.

Šole, ki so program uvedle letos, so sicer, predvsem zaradi organizacijskih težav, nekoliko bolj zadržane. Ravnatelj Mohorič pa je povedal, da bo na vprašanje lažje odgovoril čez nekaj časa, ko bodo stvari zares stekle in bodo vse skupaj lažje ocenili. "Zagotovo so prednosti, zagotovo pa je tudi kakšna slabost," je povedal.

Vidmar je ocenila, da se bo pravi odziv otrok še pokazal, saj da pouk zdaj še ni tako obremenjujoč. "Ni še vseh preverjanj znanja in drugih aktivnosti, raznih treningov in verouka. Šele potem bomo videli, kako obremenjeni so otroci in po potrebi kaj prilagodili," je povedala.

Na vprašanje, ali se mu zdi, da so starši naklonjeni novemu razširjenemu programu, je Mohorič odgovoril: "Dajmo jim še nekaj časa. Mislim, da je velika večina staršev naklonjena, le to odhajanje na uro jih zmoti. Staršem, predvsem mlajših otrok, je najbolj pomembno, da ima otrok varstvo, da ni sam doma. Radi vidijo, da otrok poje kosilo in da je narejena domača naloga," je pojasnil.

Nasvet: "Na začetku ne komplicirajte in brez panike"

Lasič, ki se je torej z razširjenim programom ukvarjal skoraj sedem let, ravnateljem, ki v program šele vstopajo, svetuje, naj se ne bojijo. "Vsaj na začetku naj ne komplicirajo, ampak naj skušajo narediti po najboljših močeh. Naj se pozanimajo pri drugih šolah, ki to že izvajajo, in ugotovijo, kaj bi delovalo pri njih. Sistema za kopije, ki bi deloval na vseh šolah, ni, ker so si šole tako različne. Brez strahu in brez panike, tudi mi smo veliko spreminjali in prilagajali," je še dejal Lasič.

Klepec pa šolam svetuje še, naj poskrbijo za pravočasno prijavo otrok na dejavnosti, naj učitelji še pred koncem leta ponudijo vsebine, ki bi jih radi izvajali v naslednjem šolskem letu. "Mi s predstavitvijo vsebin otrokom začnemo že aprila, maja nato poberemo prijave otrok, junija pa začnemo z organizacijo naslednjega leta, da avgusta ni preveč kaotično," je svetovala.

"Vsaka šola je drugačna, nemogoče je imeti enak recept za vse. Odvisno je od števila otrok, števila zaposlenih," je dodala Klepec.