Menu Item
Poslanci niso podprli predloga poslanske skupine NSi za razpis posvetovalnega referenduma o energetskem zakonu. Zakonodajni postopek se bo tako nadaljeval, koalicija pa obljublja popravke, tudi črtanje prepovedi vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah.
DZ ni podprl predloga poslanske skupine NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novega energetskega zakona. Zanj je glasovalo 27 poslancev, 48 jih je bilo proti.
Zakonodajni postopek se bo tako nadaljeval, koalicija pa obljublja popravke, tudi črtanje prepovedi vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah.
Po predlogu NSi bi volilce vprašali, ali so za to, da DZ sprejme predlog energetskega zakona, “ki v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa se takšno ogrevanje poskuša čim bolj omejiti”.
Za NSi je sporno določilo osnovnega vladnega predloga, po katerem v strnjenih naseljih – ta bi določila občine na podlagi metodologije, ki bi jo na temelju niza zakonskih kriterijev predpisalo pristojno ministrstvo – ne bi bila dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v eno- in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. juliju 2024, razen če ne bi šlo za primarni vir ogrevanja.
Sporna se jim zdijo tudi določila, po katerih bi se omejilo podeljevanje novih koncesij za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina lokalnim skupnostim ter podaljševanje obstoječih koncesij in obenem prepovedalo vgradnjo plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah in stanovanjskih delih poslovno-stanovanjskih stavb.
V današnji razpravi v DZ, v kateri so prevladovali opozicijski poslanci, je bilo iz vrst NSi in SDS slišati argumente o zgrešenosti in neživljenjskosti vladnih načrtov na področju energetske politike in zelenega prehoda. Slišati je bilo pozive k bolj pravičnemu prehodu na ravni Slovenije in celotni EU, saj da je trenutni uničevalen in predstavlja breme za gospodinjstva in gospodarstvo.
V prepovedih in omejitvah ogrevanja na lesno biomaso in plin vidijo napad na svobodo odločanja ljudi glede najbolj primernega in cenovno dostopnega načina ogrevanja ter tudi na slovensko tradicijo. Namesto prepovedi se zavzemajo za večje spodbude za zamenjavo starih naprav z novimi in tudi za bolj nadzor prekomernega onesnaževanja zraka iz individualnih kurišč ter obenem za spodbujanje uporabe alternativnih plinov v obstoječem plinskem distribucijskem omrežju.
Da imajo prav, po njihovem prepričanju dokazuje tudi dejstvo, da je koalicija naredila korak nazaj in napovedala popravke zakonskega predloga, ki pa jim zaradi izkušenj z izpolnjevanjem vladnih in koalicijskih obljub ne verjamejo.
V vladnih predlogih v opozicijskih vrstah vidijo tudi znake tega, da zasebni interesi nekaterih vidnih vladnih predstavnikov narekujejo prihodnjo energetsko politiko Slovenije in spodbujajo sončno energijo s toplotnimi črpalkami, ki zahteva milijardne investicije v elektroenergetsko omrežje, medtem ko ostale vire potiska v ozadje ali celo prepoveduje.
Predstavniki vlade in koalicijski poslanci so medtem argumente NSi označevali za manipulacije in celo laži, kampanjo pa za spretno, a pritlehno strašenje ljudi, da jim bo država vzela možnost ogrevanja na plin in drva. Izpostavljali so, da gre le za zahteve za novogradnje, ki morajo že po obstoječi zakonodaji izpolnjevati zelo stroge zahteve in biti skoraj nizkoogljične, pri lesni biomasi pa bi prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso veljala v strnjenih naseljih, kjer so pozimi velike težave z onesnaženostjo zraka kot zdravstvenim tveganjem.
Kampanjo NSi vidijo predvsem kot nabiranje političnih točk pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament, saj so v poslanski skupini predlog za referendum vložili po tistem, ko je premier Robert Golob napovedal umik določil glede lesne biomase. Pri tem so opozorili, da je to predvsem zato, da ne bi ogrozili številnih koristnih rešitev v zakonskem predlogu na področju zelenega prehoda, subvencij za podjetja in prebivalstvo, prestrukturiranja premogovnih regij in krepitve energetske neodvisnosti ter odpornosti na morebitne nove šoke v prihodnosti.
V koaliciji so tako opozorili, da je NSi dejansko za več kot dva meseca zablokirala zakonodajni postopek za zakonski predlog, v teku katerega bodo, kot obljubljajo, sprejeti popravki zakona. Po današnji rdeči luči predlogu za posvetovalni referendum, ki sledi negativnemu mnenju matičnega odbora, bo namreč lahko DZ zaključil prvo obravnavo zakonskega predloga in nato v drugi obravnavi na odboru ter po potrebi še na plenarni seji sprejel ustrezna dopolnila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje