Referendumi in volitve na isti dan? Predlogu se obeta zadostna podpora

Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Posvetovalni referendumi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu in o uporabi konoplje bodo, kot kaže, potekali 9. junija, hkrati z evropskimi volitvami. Poleg poslancev Svobode bodo namreč omenjeni datum podprli tudi v Levici. DZ bo sicer o datumu izvedbe referendumov glasoval v četrtek.

Poslanci imajo na današnji izredni seji na mizi predloge odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko rabo in omejeno osebno rabo. V predlogih, ki so jih pripravila matična delovna telesa, je kot datum izvedbe referendumov predviden 9. junij, za kar so si prizadevali v Svobodi.

Predlog sicer ni koalicijsko usklajen, saj mu nasprotujejo v SD, kjer menijo, da izvedba posvetovalnih referendumov skupaj z evropskimi volitvami ni primerna. Zato so k predlogom odlokov vložili dopolnila, s katerimi so – enako kot poslanci NSi – predlagali, da se referendumi izvedejo 24. novembra.

Kot je napovedal poslanec SD Damijan Zrim, 9. junija kot datuma referendumov ne bodo podprli, pač pa se bodo glasovanja vzdržali. Ob tem je še povedal, da so se v koaliciji od začetka pogovarjali le o vsebini referendumov, ne pa o datumu, sami pa so mislili, da bodo referendumska vprašanja na mizi jeseni. Za omenjeni datum pa so izvedeli kasneje, na seji matičnega odbora, je dodal Zrim.

Posvaril je, da se utegne zgoditi, da pri posvetovalnih referendumih ne bo prevladala vsebina, pač pa drugi argumenti in bo šlo za “referendum proti vladi”. Glede dejstva, da v SD pri tem vprašanju delijo mnenje opozicije, pa Zrim pravi, da to ni “koalicija z nikomer”. Prav tako po njegovih besedah ne gre za spor v koaliciji, saj ima vsaka stranka pravico, da oceni, kaj je najbolje za demokracijo. Sicer pa drugim koalicijskim strankam z dopolnilom še vedno dajejo možnost, da referendume prestavijo na jesen.

A v Svobodi pri svojem stališču vztrajajo. Po besedah vodje poslanske skupine Boruta Sajovica si želijo, da referendumi potekajo hkrati z volitvami zaradi pomembnosti družbenih vprašanj, o katerih se bodo izrekali državljani, prav tako tudi zaradi nižjih stroškov. Glede razhajanj v koaliciji pa je poudaril, da se mu zdi ta trenutek najpomembnejše, “da se v koaliciji trdno strinjamo, da je o teh treh vsebinah treba pridobiti mnenje državljanov, preden oblikujemo dober zakon”. Ker je za potrditev odlokov potrebna navadna večina, je Sajovic optimist in pričakuje, da bodo v četrtek tudi izglasovani.

Kot kaže, se bo to tudi zgodilo, saj so danes predlog Svobode podprli tudi v Levici. Kot je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je razlog za to pragmatičen. “Glede na to, da se je Gibanje Svoboda odločilo, da vztraja pri tem datumu, tudi matematično ni možnosti, da bi bili referendumi postavljeni na november, ker je potrebna dvotretjinska večina,” je pojasnil.

Kljub nekaterim pomislekom se v Levici strinjajo, da so referendumska vprašanja dovolj “zrela” za to, da se o njih posvetujejo z državljani, se bodo pa potrudili, da bodo ljudje 9. junija o tem odločali dovolj informirano. Sicer pa v Levici ocenjujejo, da hkratna izvedba evropskih volitev in referendumov ne bo bistveno vplivala na volilno udeležbo. Kot je spomnil Vatovec, je udeležba na evropskih volitvah, predvsem pa na referendumih, običajno zelo nizka.

Poleg SD predlaganemu datumu nasprotujejo v opozicijskih SDS in NSi. O odlokih bo DZ sicer danes opravil le razpravo, glasovanje pa bo na vrsti v četrtek.

Če bo DZ odloke o razpisu referendumov sprejel, naj bi poslanci SDS in NSi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dveh odlokov, in sicer o razpisu referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje. To lahko stori najmanj tretjina poslancev. V SDS in NSi naj bi predlagali zadržanje odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča.

Menijo namreč, da je referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o konoplji pa poudarjajo procesne nepravilnosti, saj sta iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morala biti predmet dveh referendumov.