Menu Item
Letos poleti je ob Savi pri Sneberjah dom našla rekordna kolonija peščenih lastovk pri nas, ki je štela 1.300 parov. Vremenska ujma pa jim ni prizanesla. Legla na obrežju je deroča reka odtrgala. Breguljke so tako ostale brez gnezdišča, ki je dajalo upanje za razcvet te vrste. Natančne številke, koliko breguljk (peščenih lastovk) se je rešilo in koliko jih je v povodnji umrlo, niso znane. "Poplave so prizadele ne zgolj ljudi, nasrkala so tudi ogrožena živa bitja," so opozorili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
S finančno podporo Mestne občine Ljubljana je Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) uspelo z urejanjem peščenih brežin, s katerih so odstranjevali tujerodne invazivne vrste, vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas. Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na 1.300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. V društvu so projekt oklicali za “fenomenalno zgodbo”, saj je taka velikost kolonije redkost celo na evropskem nivoju.
Kdo je breguljka in kje živi?
Breguljka je znana tudi pod imenom peščena lastovka. V Sloveniji živi predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Zakaj? Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine.
“Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Ta pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum,” pojasnjujejo predstavniki društva. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah naj praktično ne bi bilo več. Prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se zato vsako leto lotijo umetnega vzdrževanja peščenih sten.
Povodenj odplaknila legla
Do začetka avgusta so na prenovljenem območju Save pri Sneberjah mladiči breguljk iz prvega legla že poleteli, vendar “pa je imela lokacija še večji potencial”, so sporočili na DOPPS. Kot so še pojasnili za N1, si je na tamkajšnjem obrežju v rovih, ki so bili izkopani en meter v zemljo, gnezdo ustvarilo 1.300 parov oziroma 2.600 lastovk z mladiči. Sunek reke Save je sunkovito poplavil notranjost gnezd in jih popolnoma uničil. Koliko breguljk je uspelo pravočasno zleteti iz gnezd in se rešiti oziroma koliko jih je poginilo, ni znano.
“Povodenj je uničila vsa druga legla, debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več,” pravijo. Tisti, ki so še ostali, pa so po informacijah DOPPS spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Res pa je, da bi bila smrtnost še večja, če bi se taka povodenj zgodila junija.
Upanje ostaja
Kljub vsemu v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije z upanjem zrejo v prihodnost. Ne glede na vse se je izkazalo, da je obrežje Save ugodno bivališče za breguljke.
“Če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale,” sklenejo.
Za konec so še dodali, da ne bi smeli preveč posegati v prostor reke, ob urejanju in gradnji vodotokov ali poplavnih predelov pa ne smemo pozabiti tudi na vse živali, ki v rečnih strugah najdejo svoj dom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje