Menu Item
V Rektorski konferenci RS in Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitucij Slovenije ne nasprotujejo posegu v plačni sistem javnega sektorja z dvigom zgornje plačne meje, nasprotujejo pa takšnemu dvigu samo za zdravnike. V skupni izjavi so izpostavili, da soglašajo s takšnim dvigom, vendar ob pogoju, da se vsa ostala plačna razmerja ohranijo.
Ob vzpostavitvi plačnega sistema javnega sektorja so bila postavljena razmerja med delovnim mestom visokošolskega učitelja in zdravnika, sta v skupni izjavi poudarila predsednik rektorske konference Zdravko Kačič in predsednik koordinacije Gregor Anderluh. Ob tem sta izrazila pričakovanje, da se omenjena in druga razmerja ohranijo tudi v prihodnje.
Kot sta opomnila, izobraževanje za delo na področju medicine poteka na univerzah, dvig plačnih razredov zgolj za zdravnike pa bo po oceni rektorske konference in koordinacije raziskovalnih institucij dodatno otežil delo na univerzah in raziskovalnih inštitutih in povzročil še večji odliv kadra, saj bo postajala razlika pri plači za delo v zdravstvu, v primerjavi z delom v šolstvu, prevelika.
Ob tem sta izpostavila, da v času epidemije covida-19 ravnajo odgovorno, da izvedbo študijskega procesa prilagajajo trenutni situaciji in da pomagajo univerzitetnim klinikam, bolnišnicam, domovom starejših in zdravstvenim domovom pri delovanju sistema zdravstva.
Za ohranitev razmerij
Kačič in Anderluh zato pozivata k razmisleku o posegih v plačni sistem javnega sektorja. Kot sta zapisala, naj se posegi izvedejo tako, da se ohranijo razmerja in da usklajeno in pod enakimi pogoji delujejo vsi sektorji, ki v epidemiji delujejo povezano. “Saj bomo le tako uspeli stimulirati zaposlene za izvedbo vsega, kar se v teh težkih časih pričakuje,” sta poudarila.
Da bo sistem deloval enotno kot doslej, se mora dvig plač zgoditi na enaki ravni tako za zdravnike kot visokošolske učitelje in znanstvenike. Posledično temu pa tudi dvig plačnih razredov vseh orientacijskih delovnih mest v plačni skupini D (delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja), H (delovna mesta na področju znanosti) in B (ravnatelji, direktorji, tajniki), primerljivo s plačno skupino E (zdravniki, zobozdravniki).
V tem primeru je javnim zavodom nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva za dvig plačnih razredov, sta še zapisala.
Dvig plač omogočil PKP10
Dvig zgornje meje plačnih razredov za šest plačnih razredov za zdravnike in zobozdravnike prinaša nov interventni zakon, ki je bil sprejet v ponedeljek.
V delu opozicije so na ponedeljkovi izredni seji DZ pred sprejetjem zakona opozarjali, da ta določba pomeni zvišanje plač le za že sedaj najbolje plačane zdravnike, pozablja pa na mlade zdravnike in druge zdravstvene delavce. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnemu delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in vsi ostali. “Ne gre samo za elite,” je zagotovil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!