Menu ItemLetali air tractor, ki trenutno gasita požar na Krasu, sta v pripravljenosti od 15. julija. Takrat smo obeležili tudi dve leti od najhujšega požara v zgodovini samostojne Slovenije. To letalo pristaja na vodi, a se ne ustavi. Rezervoar se napolni v 10 do 15 sekundah, ima pa kapaciteto 3.000 litrov. "To danes je ognjeni krst," je o letalih dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.
Prva air tractorja sta v Slovenijo prispela lani, druga dva maja oziroma junija letos. Do 15. septembra so zagotovljeni tudi trije tuji piloti, ki izvajajo operativno letenje, slovenski piloti pa bodo lahko samostojno gasili prihodnje leto.
Letali sta v stalni pripravljenosti od 15. julija letos, že tri dni po tem pa je izbruhnil obsežen požar na Krasu. Gašenje iz zraka že poteka, letali vodo v dogovoru z italijanskimi oblastmi zajemata v Tržaškem zalivu. Kljub temu da piha burja, air tractorja vodo uspešno zajemata.
“Bomo videli, koliko vode so lahko prinesli v kolikšnem času, da bomo imeli realno sliko, saj z njimi še nimamo izkušenj. Teoretično ja, praktično pa ne. To danes je ognjeni krst,” je na novinarski konferenci dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Letali upravljata tuja pilota, saj slovenski piloti še niso usposobljeni.
Air tractor pristaja na vodi, a se ne ustavi. V morje spustijo cev, po kateri voda steče v rezervoar, ki ima kapaciteto 3.000 litrov, in se napolni v 10 do 15 sekundah. Druga možnost je, da air tractor pristane na letališču in ga z vodo v treh do petih minutah napolnijo tam. Navadni helikopterji imajo medtem zmogljivost prevažanja do 900 litrov vode.
Velik plus, ki ga air tactorji prinašajo, je tudi bolj ciljno spuščanje vode na ognjene zublje. V primerjavi s helikopterji, ki vso vodo odvržejo naenkrat, se lahko piloti letal sami odločijo, koliko bodo odprli loputo in koliko vode bodo spustili proti tlom.
Več o “rumenih pticah” lahko preberete v reportaži iz matične baze air tractorjev.
Lastno floto za gašenje iz zraka je Slovenija dobila po požaru, ki je leta 2022 opustošil goriški del Krasa. V 17 dneh je uničil 3.700 hektarjev površin na goriškem delu Krasa, od tega 2.900 hektarjev gozda. Vse od takrat poteka obnova prizadetih območij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje