"Ne v mojem imenu," o ruskem napadu pravijo v Sloveniji živeči Rusi. Na mirnem protestu so izrazili svoje nestrinjanje z napadom na Ukrajino. Ob tem poudarjajo, da ne smejo molčati, in opozarjajo na vse, ki imajo zaradi ruskih ukrepov zaprta usta. Z minuto molka so se spomnili vseh, ki so v vojni izgubili življenje, ob robu protesta pa so zbirali tudi pomoč za Ukrajince in begunce.
Na ljubljanskem Prešernovem trgu so svoje nestrinjanje z ruskim napadom na Ukrajino izrazili Rusi, ki živijo v Sloveniji. Slabih sto ljudi – tako iz Rusije in Belorusije kot tudi Ukrajine – je podprlo ukrajinski narod. Ne smemo molčati, je poudaril eden od organizatorjev Pavel Fedorovskii. “Putin ni napadel zgolj Ukrajine, ampak tudi Rusijo,” je dejal in izpostavil uničevanje gospodarstva, neodvisnih medijev in civilne družbe. “24. februarja je padel naš svet. Ukrajina in Rusija nikoli več ne bosta isti. Kar se dogaja, je sramotno,” je povedal Fedorovskii, ki prihaja iz Rusije in v Sloveniji živi sedem let.
Protestniki so skandirali Putina pred sodišče in Slava Ukrajini. Ne boš nas vseh zaprl, Ustavite obstreljevanje, Potrebujemo mir, Putin ustavi se, Nočemo vojne …, so le nekatera gesla, ki so jih zapisali. Številni imajo znance in sorodnike – tako v Rusiji kot Ukrajini – za katere jih skrbi. Ruse je strah, pretepajo jih, zapirajo in sprejemajo nove zakone, je povedal Fedorovskii.
Pa je strah tudi njega? Da. “Vsakega od nas je strah, ampak ne smemo molčati, ne smemo molčati za tiste, ki so jim zaprli usta,” je rekel in spomnil je na ukrep Rusije, s katerim so prepovedali kritične izjave o vojni. “Ta pogovor bi mi prinesel 15 let zaporne kazni,” je poudaril. Številni Rusi so po njegovih besedah izrazili podporo shodu, a jih je bilo strah udeležbe. “Rekli so mi, da bo preveč kamer in da bo to gotovo dobila ruska policija,” je rekel.
Vojno je videla iz okna svoje hiše v Kijevu
Med zbranimi na Prešernovem trgu so bili tudi nekateri begunci iz Ukrajine. Svojo zgodbo je predstavila Olena, ki je iz Kijeva v Slovenijo prispela pred štirimi dnevi. Na pot se je z otrokom in mamo – moški Ukrajine ne smejo zapustiti – odpravila 28. februarja, štiri dni po tem, ko je državo napadla Rusija. Napad, eksplozije, nevarnost – vojno je Olena videla iz okna svoje hiše. Pokaže nam posnetek, na katerem je videti eksplozijo za eksplozijo.
Iz ukrajinske prestolnice so se odpravili z vlakom. Iz premikajočega se vlaka je videla nepregledno množico Ukrajincev na železniški postaji, ki so si – tako kot Olena – poskušali izboriti pot na varno. V Sloveniji ima sorodnike, teto, ki jo je prišla iskat na madžarsko mejo. Skozi Ukrajino do varne Madžarske je Olena z mamo in otrokom potovala tri dni. Pred tem je Slovenijo obiskala le štirikrat. Kako in kam naprej, je vprašanje, na katerega še nima odgovora.
Velik problem je dostop do verodostojnih informacij
Ob robu protesta je skupnost Ukrajincev, Rusov, Belorusov in Kazahstancev zbirala sredstva za humanitarno pomoč Ukrajincem ter evakuacijo civilistov. Protestnica Ljuba je povedala, da iščejo tudi pomoč prostovoljcev v skladiščih. “V Sloveniji je zdaj veliko Ukrajincev, ki potrebujejo pomoč. Situacija v Ukrajini je težka,” je dodala.
Sredstva pa zbirajo tudi za podporo neodvisnim medijem. Protestnica Valentina je poudarila, da je dostop do verodostojnih informacij v Rusiji velik problem. “Mislijo, da ne gre za vojno, ampak specialno operacijo. To je velik problem. Ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja v Ukrajini,” je rekla Rusinja, ki v Sloveniji živi eno leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje