V Sloveniji je prijavljenih skoraj 85.000 samostojnih podjetnikov, večina med njimi pa plačuje minimalne prispevke za socialno varnost. Na podlagi tako nizkih vplačil bi jim načeloma pripadala zelo nizka pokojnina, ker pa naš pokojninski sistem vsebuje tudi solidarnostne mehanizme, so njihove pokojnine višje. Mnogi si vplačujejo minimalne prispevke, ker več kot to ne zmorejo, a naša sogovornica z davčnega področja pravi, da po drugi strani niso redki tudi tisti, ki ta sistem izkoriščajo. "Poznamo primere, ko je upokojenec na zagotovljeni pokojnini, ob tem pa oddaja več stanovanj in poslovnih prostorov."
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) smo vprašali, kakšno pokojnino bi prejel samostojni podjetnik, ki bi vso delovno dobo plačeval minimalne prispevke za socialno varnost.
Razlogi so različni: eni imajo malo, drugi pa špekulirajo
Februarja je bilo po podatkih Zpiza v Sloveniji prijavljenih 84.648 samostojnih podjetnikov. Po podatkih iz leta 2020 si jih je kar 81,4 odstotka plačevalo minimalne prispevke. Na Zpizu predvidevajo, da delež tudi danes ni bistveno drugačen.
Razlogi, da si samozaposleni plačujejo prispevke od najnižje predpisane osnove, so različni. Nekateri imajo majhne prihodke oziroma majhen dobiček, nekateri – po mnenju davčne svetovalke ne tako redki – pa to počnejo špekulativno.
Tudi če bi namreč samostojni podjetnik vseh 40 let delovne dobe plačeval minimalne prispevke, bi zaradi principa solidarnosti, ki je vpet v pokojninski sistem, prejel višjo pokojnino od tiste, ki bi mu glede na prispevke pripadala.
Kot so pojasnili na Zpizu, se namreč v takšnem primeru pokojnina odmeri od zakonsko določene najnižje pokojninske osnove, ki pa je višja od najnižje osnove za obračun prispevkov.
Najnižja pokojninska osnova je določena v višini 76,5 odstotka povprečne plače v preteklem letu, znižane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji, ter povišane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine. Najnižja osnova za obračun prispevka za samozaposlene pa medtem znaša 60 odstotkov povprečne plače. Sistem torej že v izhodišču vsebuje razkorak, in sicer v višini 16,5 odstotne točke, so pojasnili na Zpizu.
Koliko bi torej dejansko znašala pokojnina?
Kaj to pomeni v praksi? Čeprav je samostojni podjetnik plačeval minimalne prispevke v višini 60 odstotkov povprečne plače, se mu pokojnina odmeri od 76,5 odstotka povprečne plače, so razložili na Zpizu.
Če bi se torej samostojni podjetnik, ki je vso delovno dobo plačeval minimalne prispevke, lani upokojil, bi – upoštevajoč najnižjo pokojninsko osnovo – prejel 673,84 evra pokojnine – kljub temu da bi mu glede na plačane prispevke pripadala nižja pokojnina.
Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju pa določa tudi zagotovljeno pokojnino, torej najnižjo pokojnino, ki se izplača zavarovancu za polno pokojninsko dobo, ne glede na višino plačanih prispevkov. V lanskem letu je ta znašala 687,75 evra, v novembru in decembru pa skupaj z dodatkom 700,13 evra, so pojasnili na Zpizu. Omenjeni samostojni podjetnik torej ne bi prejel 673,84 evra, ampak bi konec lanskega leta njegova pokojnina znašala 700,13 evra.
Na Zpizu so še pojasnili, da bi se glede na relativno visoko rast povprečne plače v lanskem letu lahko zgodilo, “da zagotovljena pokojnina za odmero pokojnin v letošnjem letu ne bo aktualna, ker bo odmera starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe ugodnejša, kot pa je določena višina zagotovljene pokojnine”. Spomnimo, da je bila povprečna plača v letu 2023 brez upoštevanja inflacije za 9,6 odstotka višja kot leto prej.
“Kako od države dobiti več, kot ji plačaš”
“Marsikdo se za plačevanje minimalnih prispevkov odloči tudi iz špekulativnih vzgibov,” pravi davčna svetovalka Božena Macarol. Višina prispevkov naj bi bila sicer določena na podlagi dobička, ki ga je samozaposleni imel v preteklem letu, vendar pa po navedbah sogovornice ta podatek nekateri tudi priredijo.
Takšne nepravilnosti so najpogostejše pri podjetnikih, ki poslujejo (tudi) z gotovino in kjer denarni tokovi niso transparentni. “Neredko sem slišala: največja umetnost je imeti tako majhen dobiček, da lahko plačuješ prispevke od najnižje pokojninske osnove, saj tako od države dobiš več, kot ji plačaš.”
To je problematično ne le z vidika sistema, ki temelji na solidarnosti, ampak tudi z vidika varne in prijazne starosti, meni sogovornica. “Svojim strankam sem vedno svetovala, naj plačujejo višje prispevke, kot bi jih morali glede na višino dobička. Pokojnina, ki jo dobimo iz pokojninskega sklada, res ni najbolj donosna naložba, je pa zelo varna, saj zanjo jamči država.”
“Poznamo primere, ko je na zagotovljeni pokojnini, ob tem pa oddaja več stanovanj in poslovnih prostorov”
Macarol ob tem poudarja, da bi morala država ob odmerjanju teh najnižjih pokojnin preverjati in upoštevati kapitalske dohodke teh zavarovancev. “Poznamo primere, ko je upokojenec na zagotovljeni pokojnini, ob tem pa oddaja več stanovanj in poslovnih prostorov.”
Po podatkih Zpiza samostojni podjetniki predstavljajo 8,5 odstotka vseh zavarovancev, njihovi prispevki pa so v minulih letih v povprečju predstavljali 5 odstotkov vseh vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje