Menu Item
Nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder je pričal pred preiskovalno komisijo o nabavi zaščitne opreme. Pojasnil je ukrepanje od začetka pojava koronavirusa na Kitajskem do menjave vlade sredi marca. Epidemijo je razglasil sam, to mu je predlagal NIJZ, odločitev je bila koordinirana s Svetovno zdravstveno organizacijo.
O bolezni je bilo konec leta 2019 in na začetku 2020 znanega malo, jasno ni bilo niti, kakšno zaščitno opremo je treba uporabljati, je na preiskovalni komisiji o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja koronavirusa, ki jo vodi poslanska SDS Suzana Lep Šimenko, povedal nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder.
“Situacija se je spreminjala, ne samo iz dneva v dan, ampak iz ure v uro,” je povedal. Pred epidemijo so zdravstveni zavodi zaščitno opremo nabavljali sami, blagovne rezerve pa so sodile pod ministrstvo za gospodarstvo. “Ministrstvo za zdravje ni imelo niti zakonske podlage za nabavo zaščitne opreme, niti ni imelo sredstev,” je povedal Šabeder. “Nihče na tem svetu ni bil pripravljen na razmere,” je dejal. Na pomanjkanje zaščitne opreme je vplivala tudi zaostrena epidemiološka slika na Kitajskem, ji je bila do takrat glavna proizvajalka zaščitne opreme.
Ministrstvo za zdravstvo je po Šabedrovi oceni delovalo dovolj hitro, sprejemalo potrebne in sorazmerne ukrepe, ki so bili dogovorjeni s stroko, drugimi ministrstvi in mednarodno skupnostjo. “Na ministrstvu za zdravje smo naredili vse, kar je bilo mogoče narediti,” je povedal. Spomnil je, da se je tik ob začetku epidemije menjala vlada, o stanju je obveščal tudi prihajajočo vlado. “Sama primopredaja je bila opravljena kakšno uro po prisegi nove vlade. Ministru Tomažu Gantarju sem predal ključne zadeve, ki jih je bilo treba urediti še tisti dan. Ostalo smo predali naslednji dan,” je povedal.
Na prejšnjem zasedanju so poslanci napovedali, da bo Šabedra iskal detektiv. To se ni zgodilo, nekdanji minister je vabilo na zaslišanje prevzel po običajni poti.
Razglasitev epidemije predlagal NIJZ
Na vprašanje predsedujoče Lep Šimenko, kdaj je izvedel za nalezljivo bolezen, je Šabeder odgovoril, da decembra in da je veliko informacij dobival iz medijev. Povprašala je še, kako je potekala razglasitev epidemije. To je predlagal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je povedal Šabeder, potekala je koordinacija s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, pa minister danes ni znal natančno pojasniti. Epidemijo je razglasil Šabeder.
Zakaj ni bilo priporočeno nošenje mask? Šabeder je odgovoril, da se ne spomni vseh priporočil, a so zdravstvenim delavcem gotovo priporočali maske. Koliko opreme je potrebno, je bilo na začetku težko oceniti, zaznan je bil problem s pomanjkanjem opreme. Opremo so bolnišnice preventivno iskale same, nabavljali so jo tudi na ministrstvu. “Ministrstvo ni skrbelo izključno za nabavo zaščitne opreme, koordinirali smo celotno krizo, sprejemali odredbe, pripravljali sklepe vlade, zapirali meje in iskali opremo,” je Šabeder naštel naloge ministrstva. Takrat so imeli vsi visoke cene, vsi so želeli plačilo vnaprej, bilo je veliko prevar.
Sklep za dopolnitev zalog do konca leta je pripravilo gospodarsko ministrstvo, kolikor se Šabeder spomni, je sam opozarjal, da je rok predolg. O opremi, ki je bila sproščena iz blagovnih rezerv, je odločala strokovna skupina, nekaj opreme so poslali tja, kjer je sploh niso imeli, veliko pa so razdelili na točke, bolj obremenjene s koronavirusom.
Zakaj je 13. februarja Slovenija poslala Kitajski pomoč pri opremi, je zanimalo Lep Šimenko. Šabeder se pošiljke iz tega dneva ne spomni, je pa povedal, da je pomoč nekaj dni za tem organizirala Evropska unija, Slovenija pa je pri tem sodelovala.
Po Šabedrovi oceni je tok informacij ob začetku epidemije potekal
Predsedujoča preiskovalni komisiji je nekdanjega ministra povprašala tudi po oceni slovenskega zdravstva, ki jo je WHO opravil 2017. Lep Šimenko je spomnila tudi za izjavo premierja Janeza Janše, da je NIJZ ob začetku epidemije funkcioniral tako kot v 19. stoletju. “Pretok informacij je v tistem mesecu in pol, ko se je začela kriza, potekal,” je odgovoril Šabeder. Bil je centraliziran, uporabljali so elektronsko pošto, telefon in dopise. “Informacije, ki smo jih potrebovali, so zagotovo tekle,” je dodal.
Poslanca SAB Marka Bandellija je zanimalo, ali bi bilo treba v današnjih razmerah razglasiti epidemijo. Šabeder je odgovoril, da lahko sodi le o svojem delu.
Šabeder je pripravil časovni pregled ukrepanja od pojava koronavirusa do zaprisege Janševe vlade:
- Decembra 2019 so na Kitajskem zaznali atipično pljučnico. Prvi sestanek je bil januarja, prvi primer v Evropi 24. januarja.
- 27. 1. so aktivirali skupino za nalezljive bolezni na ministrstvu za zdravje.
- 30. 1. je WHO razglasil nevarnost za javno zdravje.
- 2. 2. se je začela repatriacija državljanov Evropske unije, dan kasneje je ministrstvo za zdravje začelo zbirati stanje opreme v bolnišnicah in zdravstvenih domovih.
- 13. 2. so ministri v Bruslju razpravljali o stanju, takrat so zaprosili Evropsko komisijo, da izvede skupno javno naročilo zaščitne opreme.
- 24. 2. je EU sprostila sredstva, dan kasneje ministrstvo izvedlo sestanek z vsemi slovenskimi bolnišnicami, na katerem so se pogovarjali o razporeditvi bolnikov, ustanovili so klicni center, direktorji so poročali, da prihaja do kraj zaščitne opreme. Isti dan se je Šabeder udeležil sestanka z Italijo, na katerem so se pogovarjali o nadaljnjih korakih. Sestanek medresorske delovne skupine.
- 26. 2. so sklicali sestanek z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede financiranja bolniškega dopusta, karantene in samoizolacije.
- 27. 2. je Šabeder na vladi poročal o stanju, tudi o sestanku z bolnišnicami. Povedal je, da je situacija dinamična, a pod nadzorom, bolnišnice so pripravljene na sprejem bolnikov. Evropski center za preprečevanje bolezni je izdal oceno tveganja, da je možnost za okužbo prebivalcev Evrope majhno. Vlada je sprostila blagovne rezerve.
- 28. 2. je potekal sestanek z lokalnimi skupnostmi.
- 2. 3. je OECD zaznal, da je dobava iz Kitajske motene in da je proizvodnja zaščitne opreme manjša.
- 4. 3. je bil potrjen prvi primer okužbe v Sloveniji.
- 5. 3. so se na ministrstvu za zdravje dogovorili, da se vzpostavi nov kontaktni center. Dogovorili so se, da se najprej za zdravljenje covidnih bolnikoc uporabi UKC Ljubljana in Maribor ter bolnišnico Golnik.
- 6. 3. je potekalo izredno zasedanje sveta ministrov, na katerem je bilo večkrat povedano, da so težave pri nabavi zaščitne opreme. Potekalo je tudi srečanje z Avstrijo.
- 7. 3. je bilo omejeno zbiranje na 500, nato znižano na 100 ljudi.
- 10. 3. so bili predstavljeni protokoli za zdravstvene delavce.
- 11. 3. je vlada sprostila proračunske rezerve za nabavo dodatne zaščitne opreme. Predlagali, da se gre v drugo fazo pandemskega načrta. Napisal je pismo takrat še prihodnjemu predsedniku vlade Janezu Janši, naj vodenje epidemije prevzame vlada, saj stanje presega zmogljivosti in pristojnosti ministrstva za zdravje.
- 12. 3. vlada se je dogovorila, da se razglasi epidemija. V Sloveniji je bilo 96 aktivnih primerov, se dogovorili o zapiranju šol in vrtcev.
- 13. 3. je potekal sestanek z bolnišnicami, direktorji so povedali, da je največji problem, ki ga vidijo, pomanjkanje kadra. Dogovorili so se, da se zaustavijo preventivni zdravstveni programi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje