Janša na preiskovalni komisiji: NIJZ je funkcioniral tako kot v 19. stoletju

Koronavirus 24. Sep. 202107:21 > 12:097 komentarjev
Delite:
Janez Janša na preiskovalni komisiji
Foto: RTV

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, je na drugi redni seji za pričo povabila premierja Janeza Janšo. Ta je bil kritičen predvsem do pripravljenosti NIJZ na epidemijo, presežne smrti med starejšimi pa je pripisal temu, da nimamo negovalnih bolnišnic in dovolj prostora za premeščanje okuženih.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ) in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe ter morebitno odgovornost političnih funkcionarjev, se je sprva za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela. Janševo zaslišanje je bilo javno.

“Vabilo smo vam poskušali vročiti na zasebni naslov, a se je dvakrat vrnilo,” je Janši dejal vodja preiskovalne komisije Pavšič. Janša je nasprotno trdil, da je vabilo dobil na vlado, a je Pavšič razložil, da to ni mogoče, saj se ga vroča osebno. “Tisto, kar ste dobili, je bilo samo obvestilo o sklicu seje,” mu je dejal.

“Vabilo sem dobil v poštni nabiralnik, veste, kaj je poštni nabiralnik?” pa se je na to odzval Janša.

Pavšič je nadaljeval z vprašanjem, kdo je predlagal ustanovitev vladne svetovalne skupine. “Vlada lahko na podlagi zakona o vladi predlaga kakršnokoli delovno telo. Delovne skupine v glavnem predlaga predsednik vlade. Obstaja sklep, obstaja zapisnik,” mu je odgovoril Janša. “Ta skupina ni imela nobenega posebnega statusa ali moči, saj ni imela nobenih pooblastil, da bi sprejemala kakršnekoli ukrepe. Vladi je svetovala.”

“Zelo me je presenetilo, da ste Ivana Eržena imenovali kot izvedenca za to komisijo,” je dejal Janša. “Gospod Eržen je edini izvedenec za področje epidemiologije v državi,” pa mu je pozneje odgovoril Pavšič.

Janša kritičen do pripravljenosti NIJZ na epidemijo

“Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2017 ocenila, da je naš zakon o nalezljivih boleznih ustrezen. Dobili smo oceno 5. Več slabših ocen smo dobili, med drugim najslabšo za interoperabilni informacijski sistem za poročanje v realnem času. Na dan, ko smo razglasili epidemijo, je NIJZ funkcioniral tako kot v 19. stoletju. Listke so si nosili med sabo. V času, ko je bilo treba reagirati, omrežja nismo imeli na razpolago. /…/ Vse ostalo lahko imate super urejeno, če nimate realnih podatkov, ne morete ukrepati.”

“Na NIJZ je bilo celo več piarovcev, ljudi s Fakultete za družbene vede, kot pa epidemiologov. Ljudje, ki so bili vrženi v ta položaj, so izgorevali. Kadrovski manko je bil poleg pomanjkanja podatkov največji problem,” je nadaljeval. “Italija, naša sosednja država, je razglasila izredno stanje 31. januarja. Mi smo morali prositi vašega predsednika, da bi se to zgodilo.”

“Veste, koliko zaščitne opreme smo dobili v roke, ko smo prevzeli vlado? 3.210 mask FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask po različnih zdravstvenih ustanovah, kar je zadoščalo natančno za osem ur,” je nadaljeval premier. “Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je 27 dni, potem ko je Italija razglasila epidemijo, sklenila nabaviti zaščitno opremo in dala rok 31. 12. 2020. Ali se je kdo od teh strokovnjakov takrat oglasil?”

Kdo je odgovoren za presežne smrti?

Na vprašanje, kako komentira obvladovanje drugega vala, ko smo imeli več kot 2.000 presežnih smrti, medtem ko smo prvega praznovali s preletom letal, je Janša dejal: “Preleti letal so bili nad celo Evropo, ne le nad Slovenijo. To je bil dogovor v okviru Nata. Norčevanje iz tega je zato malo mimo. Vsi smo bili veseli, da je prvi val mimo. Veliko upanja smo polagali v aplikacijo za sledenje okužbam. /…/ Ko smo predlagali obvezno uporabo te aplikacije, to ni bilo sprejeto. V slovenskih medijih lahko najdete moje citate iz tistega časa o tem, da se lahko izognemo naslednjemu valu z zdravilom, cepivi ali pa aplikacijo. Reagirali smo z uvedbo obveznih mask, tudi v šolah. Opozicija je temu nasprotovala, predsednik šolskega sindikata je metal masko dol, češ da ne more dihati, to so počeli tudi nekateri poslanci.”

“Val je udaril v domovih starejših. V nekaterih se preprosto ne da narediti rdečih con, ker ni prostora za to. Bolnišnične kapacitete smo zagotovili. Dokler ni prišlo cepivo, ko smo najprej cepili večino ljudi v domovih, so se smrti kopičile. Če ne bi pravilno pristopili k precepljenosti, bi smrti imeli tudi spomladi,” je dodal.

4265 zastavic v Tivoliju
Foto : Borut Živulovič/BOBO

Na vprašanje poslanca Levice Željka Ciglerja, ali se zaveda odgovornosti za presežne smrti starejših iz DSO zaradi načina presejanja iz drugega vala, je Janša odgovoril, da preprosto ni bilo dovolj prostora. “Če bi se dalo narediti drugače, bi to naredili. /…/ Epidemija je zgolj razkrila ignoranco do starejših v Sloveniji, do čakajočih na zdravstveno oskrbo, ki se je kopičila desetletja. Slovenija praktično nima negovalnih bolnišnic. Potrebuje jo vsaka regija, na to stroka opozarja že 30 let. Če bi jih imeli in bi tja okužene lahko preselili, teh presežnih smrti ne bi bilo.”

O zapiranju na občine in regije je Janša dejal, da je bila alternativa ljudi zapreti v hiše in stanovanja, kot so to naredili v drugih državah, na primer v Italiji, kjer so dom lahko zapustili samo zaradi nujnih opravkov ali obiska trgovine. “Ni res, da smo imeli najdlje zaprte šole, ni res, da smo imeli najstrožje ukrepe. /…/ V Italiji je celo predsednik vlade prevzel odgovornost med epidemijo in ni nihče govoril o diktaturi.”

Naslednja seja 11. novembra, Janša pravi, da nima časa

“Zadovoljen ne moreš biti, če je vlada epidemijo reševala na takšen način. Odgovorov danes zaradi krajšega časa obravnave nismo dobili. Janši smo izročili vabilo na naslednje zaslišanje, ki bo 11. novembra ob 14. uri,” je po drugi seji parlamentarne komisije povedal njen vodja Robert Pavšič.

“Medtem ko delovna telesa DZ delujejo na osnovi poslovnika in ustave, ki zahteva udeležbo nekoga z vladne stvari, parlamentarna komisija deluje tudi na osnovi zakona o kazenskem postopku. Tam je strogo določeno, kako se izroča vabila pričam in izvedencem, predvsem zaradi njihove zaščite. Če ga nekdo ne prevzame, jim ni bilo izkazano. S tem, ko je Janša prišel, čeprav vabilo ni bilo izkazano, je vabilo prepoznal in dobil tudi tega za naslednjo zaslišanje, zato mu ga ni treba vročati.”

“Že danes je Janša zatrjeval, da 11. novembra ne bo imel časa, kar se mi zdi preuranjeno. /…/ Ljudem je treba pokazati, da v tej državi še vedno velja neki pravni red, tudi o vročanju vabil in udeležbe na seji. Premier seveda lahko predlaga svoj termin, a prvi, ki sem ga jaz dobil od strokovnih služb, je 11. 11.,” je povedal Pavšič. “Janša se v DZ pojavlja samo, ko mu to odgovarja. Vem, da parlamentarna komisija lahko postavlja tudi neugodna vprašanja, morda se jih zato ne udeležuje, čeprav bi se jih po zakonu moral.”

Prva pojasnila so po Pavšičevih besedah načela samo vrh ledene gore. “Tukaj so še vprašanja o političnem vplivanju na državne organe. Spomnimo se samo bliskovitih menjav na vrhu Sursa, policije, NPU … Vse to je treba pojasniti. Očitki so hudi, presežne smrti so samo en del, čeprav zelo tragičen. Tukaj so še finančni ukrepi, nezakoniti ukrepi, neustavni ukrepi, ki jih preiskuje parlamentarna komisija, in na koncu išče politično odgovornost.” Ukvarjali se bodo tudi z (ne)nabavo cepiva v “najbolj kritičnih časih”.

Na prvi seji Janše ni bilo

Doslej je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa je komisija zaslišala kot izvedenca.

Omenjene so zaslišali na začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, saj ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.

Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB ustanovljena 27. oktobra. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.

Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.

Komentari

Vaš komentar