Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predloga novel dveh zakonov, ki določata ukrepe za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah in zemeljskih plazovih.
S prvim predlagajo širitev kroga upravičencev do predplačila za obnovo poškodovanih objektov, z drugim pa odpravo možnosti razlastitev po nujnem postopku.
Po predlogu novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 bi bili upravičeni do predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov ocenjene škode tudi lastniki tistih objektov, ki so še v gradnji in zato v času vremenske ujme v njih ni imel nihče prijavljenega stalnega prebivališča.
Cilj je zagotoviti predplačila za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana in še niso imeli določene hišne številke, zato v njih ni še nihče ni živel, so pojasnili v SDS.
S širitvijo kroga upravičencev do predplačila za obnovo poškodovanih objektov bodo potrebna dodatna proračunska sredstva, a kot so izračunali v poslanski skupini, minimalna. Ocenjujejo, da gre za 10 do 20 upravičencev, kar pomeni finančne posledice v višini od 150.000 do 300.000 evrov.
V predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa so zapisali črtanje postopkov razlastitve po nujnem postopku, pri čemer naj se posegi v lastninsko pravico izvajajo v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju prostora. “Predlog zakona bo imel pozitivne posledice, saj bo preprečil prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini,” so prepričani v SDS.
Spomnili so, da na ta problem opozarjajo tudi kmetje ob nameri obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih. Kot so še zapisali v SDS, ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a bi se jih zagotovo dalo izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visoko kakovostnih kmetijskih zemljišč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!