V času velike interesno-politične bitke se je na seznamu Žugljevega urada za prečesavanje bančnih računov na podlagi kratke anonimke znašel tudi predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner. Zakaj? Odstiramo, zakaj se primer Šolak vse bolj kaže kot primer, pri katerem je bila motivacija Žugljevega urada še posebej močna. In objavljamo prvi odziv takratnega ministra za finance Andreja Širclja na razkritja o serijskem brskanju po bančnih računih v času Damjana Žuglja. Urad za preprečevanje pranja denarja je namreč organ v sestavi ministrstva za finance.
Urad za preprečevanje pranja denarja je v času, ko ga je vodil Damjan Žugelj, po informacijah N1 pregledoval tudi bančni račun predsednika uprave Športne loterije Slovenije Luke Steinerja.
In tudi v njegovem primeru so kot vstopnico za brskanje po računu vzeli kratko anonimko.
“Navedbe v anonimkah, če se smatrajo za relevantne, je mogoče preveriti na več načinov. V konkretnem primeru pa bi se že z osnovnim preverjanjem pokazalo, da niso resnične,” je za N1 dejal Steiner. Za kaj je šlo?
Nebojša Tejić/STA (Luka Steiner, predsednik Športne loterije Slovenije, od junija letos tudi državni svetnik)
Urad za preprečevanja pranja denarja je anonimko prejel sredi novembra 2021, dva tedna po tem, ko je Steiner prevzel funkcijo predsednika Športne loterije. Pred tem je bil član uprave.
Glavni očitek v anonimki je bil, da Športna loterija posredno financira podjetje Jeros, v katerem je bil Steiner leta 2021 nekaj mesecev manjšinski družbenik. “To, kar je očitala anonimka, se ni zgodilo nikoli,” zatrjuje Steiner. Iz podjetja je izstopil slab mesec pred prevzemom funkcije predsednika Športne loterije, oktobra 2021.
Podatki iz javno dostopnih baz kažejo, da Jeros vse do leta 2022 ni imel prihodkov, kljub temu se je Žugljev urad novembra 2021, dva dni po prejemu anonimke, odločil, da od bank zahteva podatke s Steinerjevega računa in z računa podjetja Jeros.
Denis Sadiković/N1
Anonimka je Steinerju očitala tudi, da “z zadnjimi nestrokovnimi nastopi krši načelo integritete Športne loterije in načenja njeno dobro ime”. Edini njegovi odmevnejši javni nastopi v tistem času pa so se dotikali velike interesno-politične bitke zaradi sprememb zakona o igrah na srečo, ki se je takrat odvijala tudi že v parlamentu.
Janševa vlada je spremembe zakona v parlamentarni postopek vložila septembra 2021. Športna loterija, v njenem imenu pa prav Luka Steiner, je kot eden ključnih centrov “proti” tem spremembam ostro nasprotovala.
Steiner je zelo podobnim spremembam zakona o igrah na srečo nasprotoval tudi leta 2017, ko je bil na Športni loteriji direktor marketinga.
Takrat je zakon ob očitkih, da je lobističen, v parlamentarno proceduro vložil poslanec tedanje stranke Mira Cerarja (SMC) Branko Zorman, ki danes vodi Fundacijo za šport. Steiner pravi, da je bil obakrat proti zato, ker bi spremembe zakona Športni loteriji poslovno škodovale.
Športna loterija in Loterija Slovenije, ki imata dupol na področju klasičnih iger na srečo, bi namreč dobili konkurenco. Po zakonu Janševe vlade bi se število prirediteljev iger na srečo z dva lahko povečalo na pet.
Najbolj v osredju je bil avstrijski igralniški velikan Novomatic, očitki, ki so leteli na Janševo koalicijo in nosilca tega zakona, takratnega ministra za finance Andreja Širclja, pa so bili, da je zakon pripravljen prav za prihod Novomatica v Slovenijo.
Šircelj je to odločno zanikal. Steiner pa ponavlja, da ne nasprotuje dialogu o spremembi zakona, “nasprotujem pa spremembam, ki bi škodovale interesom Športne loterije in njenim lastnikom. Razumem pa, da v zvezi s tem izražena stališča niso vsem všeč in se v poskusih odzivov pojavijo tudi neargumentirana orodja, kot so anonimna pisma.”
STA (Damjan Žugelj, direktor urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše)
Časovnica pokaže, da je bil primer Steiner na Žugljevem uradu odprt skoraj ves čas nekajmesečne bitke okoli zakona. Odprli so ga dobra dva meseca po vložitvi zakona in ga zaprli pol leta kasneje oziroma dva meseca po tem, ko Janševi koaliciji zakona ni uspelo spraviti skozi državni zbor. Na koncu ga je blokirala referendumska pobuda tedanje opozicije.
Urad je po informacijah N1 primer Steiner končal z ugotovitvijo, da sumov pranja denarja ni.
Kaj pravi tedanji minister za finance?
Urad za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi ministrstva za finance. V času Damjana Žuglja je bil na čelu ministrstva Andrej Šircelj. Obenem je bil po funkciji tudi nosilec sprememb zakona o igrah na srečo, v času, ko je imel Žugljev urad “po lupo” Luko Steinerja, enega ključnih nasprotnikov zakona.
Šircelj, ki je zdaj v pokoju, je v kratkem telefonskem pogovoru za N1 dejal, da ni vedel za nikogar, ki ga je urad v času Žuglja preiskoval. Na vprašanje, ali so ga z urada obveščali o primerih, ki so jih imeli v obravnavi, pa je odgovoril: “Seveda me niso obveščali, politika se v to ne sme vmešavati.”
Žiga Živulovič jr. /BOBO
Luka Steiner na vprašanje, kako zdaj, ob poznavanju vseh dejstev, komentira brskanje po njegovem bančnem računu na podlagi kratke anonimke, odgovarja: “Primernost in sorazmernost ukrepov, ki so bili uvedeni v tem primeru, lahko oceni tisti, ki se je zanje odločil. Morebitne nadaljnje korake pa prepuščam mehanizmom pravne države, v katere še vedno verjamem.”
Borut Živulović/Bobo (Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje)
Prav tako je bila kratka anonimka za Žugljev urad zadostna podlaga za to, da so konec leta 2021 sprožili daleč največji doslej razkriti primer brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije.
Za opaziti pa je bržkone tudi to, da je Žugljev urad na zadevi Steiner delal pol leta, medtem ko so v primeru Šolak podatke z bančnih računov zanalizirali v manj kot mesecu dni, pa še to decembra 2021, ko so tudi božično-novoletni prazniki.
Pri čemer so v primeru Steiner prečesavali bančni račun ene pravne in ene fizične osebe, v primeru Šolak pa kar 195 bančnih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji.
Kar je še en indic več, da je bila “motivacija” za preiskavo v zadevi Šolak še posebej močna. Ovadbo, ki jo je v tem primeru sopodpisal Žugelj, pa je tožilstvo marca lani ocenilo neutemeljeno in jo zavrglo.
Javno razkritje
Kot smo zapisali že maja, je Dragan Šolak srbski poslovnež, milijarder, čigar številna podjetja delujejo v več državah Zahodnega Balkana, Evropske unije in v Združenem kraljestvu. Je solastnik skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Javnosti so najbolj znani Telemach, Shoppster, Sportklub in tudi portal, ki ga berete – torej N1 Slovenija.
Med fizičnimi osebami, katerih osebni bančni račun je Žugljev urad prečesal, sem tudi Katja Šeruga. Sem direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. Sem tudi urednica N1 Slovenija in že več kot 25 let novinarka. Obenem sem tudi soavtorica tega članka. Moj osebni bančni račun je urad v času Žuglja pregledal, ovadili me niso, tudi podjetja ne.
Glede na informacije, da je Žugljev urad zajemal podatke z bančnih računov od odprtja računa, pa je zdaj jasno, da me niso pregledovali “le” kot direktorico podjetja, kar sem od januarja 2021, pač pa so pregledovali tudi čas, ko sem bila v drugih slovenskih medijih novinarka in kasneje urednica, saj sem račun pri banki, kjer sem komitentka, odprla leta 2006.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje