Menu Item
V največji opozicijski stranki SDS pod vodstvom Janeza Janše po informacijah N1 zbirajo podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je predlagala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Gre za opozicijsko-koalicijsko bitko okoli preiskovalne komisije o poslovanju Gen-I, Star Solarja ter o financiranju Gibanja Svoboda. NSi je predlagala posvetovalni referendum, a ga je koalicijska večina v državnem zboru zavrnila. Obstaja tudi možnost veta državnega sveta, a ima koalicija dovolj glasov, da ga "preglasuje". Zato je v SDS zdaj na mizi še možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, ki ga mora državni zbor razpisati, če zahtevo zanj podpiše najmanj 40.000 volilcev.
Poslanci so na zadnjem rednem plenarnem zasedanju pred parlamentarnimi počitnicami danes odločali tudi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi.
Posvetovalni referendum so predlagali v NSi, saj ocenjujejo, da novela zakona blokira parlamentarno preiskavo poslov podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranja največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda pod vodstvom premierja Roberta Goloba.
Gre za parlamentarno preiskavo, ki naj bi pod drobnogled vzela tudi vlogo in odgovornost premierja Goloba v času, ko je bil predsednik uprave Gen-I in ko je bilo omenjeno podjetje pod prevladujočim državnim vplivom oziroma v lasti države. Zadostne podpore za razpis posvetovalnega referenduma v parlamentu ni bilo. Predlog so na glasovanju podprli poslanci NSi in SDS ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, koalicija pa je glasovala proti.
“Takšnim praksam je treba narediti konec, sicer bomo dobili še lex Litijska”
Ker je predlog za razpis posvetovalnega referenduma padel, je SDS po neuradnih informacijah N1 že začela zbirati podpise volilcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tej isti noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Zahtevo za začetek zbiranja podpisov pa naj bi vložila po tem, ko bo dokončno jasno, ali bo novelo zakona o parlamentarni preiskavi doletel še veto državnega sveta, ki pa ga koalicija s svojo večino lahko preglasuje.
Kako se razpiše naknadni zakonodajni referendum?
Za zakonodajni referendum je treba najprej v državni zbor vložiti najmanj 2.500 podpisov volilcev, na podlagi tega pa državni zbor nato razpiše rok za zbiranje 40.000 podpisov volilcev. Toliko podpisov je namreč potrebnih, da državni zbor naknadni zakonodajni referendum tudi razpiše.
Da zakonodajni referendum ni izključen, je v torek v državnem zboru dejal tudi poslanec SDS Jože Tanko. Med orodji, ki jih ima na voljo opozicija, je izrecno omenil naknadni zakonodajni referendum. Po Tankovem mnenju lahko namreč o noveli zakona o parlamentarni preiskavi govorimo kot o “lex Golob”, ljudi pa bi morali vprašati, ali se strinjajo s tem, da se sprejemajo takšni zakoni.
“Če bomo za vsakega osumljenega kršitelja, ki pripada oziroma je zvest podpornik sedanje koalicije, sprejemali posebne zakonske rešitve, ne moremo govoriti ne o pravni državi ne o tem, da zakoni veljajo za vse enako. Takšnim praksam je treba narediti konec, sicer bomo kmalu dobili na mizo še kakšen lex Litijska in druge podobne primerke branjenja slabega dela predstavnikov izvršne oblasti,” je dejal Tanko.
Poslanec SDS Žan Mahnič pa je dodal: “Ko vi ustanavljate preiskovalne komisije, ni nobenega problema, ko ustanovi preiskovalno komisijo državni svet na temo Gibanja Svoboda, pa je ogenj v strehi, ker vas se ne sme preiskovati, ker o vas se ne sme nič pisati in se vas nič vprašati.”
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo bodo poslanci potrjevali v ponedeljek, bi sicer lahko doletel tudi veto državnega sveta. V tem primeru bi morali poslanci pred odhodom na počitnice ponovno odločati o predlogu novele, a izid glasovanja se najbrž ne bi bistveno spremenil.
“Če bo izglasovan veto in če bo zakon še vedno potrjen, bom predlagal poslanski skupini, da gremo v zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum,” je napovedal Mahnič. Podrobneje naj bi se o tem poslanska skupina SDS pogovorila prihodnji teden.
Klakočar Zupančič: Vprašala bi se, ali je tak referendum sploh dopusten
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes ocenila, da si je težko zamisliti, kaj bi pobudniki morebitnega zakonodajnega referenduma želeli ljudi vprašati o zakonu, ki “omogoča ustavnosodno presojo aktov o odreditvi parlamentarne preiskave, da so ti akti ustavni in zakoniti”. Kot je poudarila, je ustavno sodišče v preteklosti že opozorilo na parlamentarne preiskave, ki so posegale v načelo delitve oblasti. “Tako bi se najprej vprašala, če je tak zakonodajni referendum sploh dopusten glede na to, da gre tudi za izvršitev odločb ustavnega sodišča,” je dodala Klakočar Zupančič.
Lah po manevru SDS še naprej vztraja na mestu predsednika komisije
Novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je že nekaj časa predmet polemik med koalicijo in opozicijo.
Klakočar Zupančič se je namreč za vložitev novele zakona odločila po tem, ko je državni svet izglasoval zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Pobudo za odreditev omenjene parlamentarne preiskave je dal državni svetnik Andrej Poglajen iz vrst SDS, predlog pa je vložila interesna skupina lokalnih interesov.
Klakočar Zupančič je nato državni svet zaradi potencialne nezakonitosti ali celo protiustavnosti pozvala k dopolnitvi njihove zahteve, a v državnem svetu v to niso privolili. Predsednica državnega zbora je potem vložila novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če zakonodajno-pravna služba ugotovi, da obstaja dvom o ustavni dopustnosti zahteve.
Čeprav je Klakočar Zupančič že večkrat poudarila, da predlagane spremembe ne bodo imele retroaktivnega učinka in da se bodo uporabljale samo za primere prihodnjih parlamentarnih preiskav, pa so v opozicijskih SDS in NSi prepričani, da gre za manever, s katerim želi Urška Klakočar Zupančič zaustaviti že ustanovljeno preiskovalno komisijo o Gen-I, Star Solarju in o financiranju Gibanja Svoboda.
Kopja med koalicijo in opozicijo se lomijo tudi pri vprašanju, kdo lahko in kdo ne bi smel voditi omenjene preiskovalne komisije. Za predsednika komisije je bil konec maja imenovan poslanec Svobode Tomaž Lah. V SDS so za predsednika komisije predlagali Mahniča, imenovanju Laha pa so nasprotovali, ker da bo Svoboda na takšen način “preiskovala samo sebe”.
Preiskovalna komisija je bila formalno ustanovljena sredi junija, a so jo v SDS Svobodi zagodli z novim manevrom. Člani komisije iz vrst največje opozicijske stranke so namreč zahtevali zaslišanje 70 prič, med drugim predsednika komisije Tomaža Laha ter članov komisije Andreje Kert, Lene Grgurevič, Andreje Rajbenšu in Jerneja Žnidaršiča iz Gibanja Svoboda.
V SDS zdaj trdijo, da peterica poslancev Svobode v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi ne sme več sodelovati pri delu komisije, Lah pa da več ne more biti predsednik komisije. Kakšna bo usoda nadaljnjega dela komisije, še ni jasno. Mahnič je za N1 dejal, da bodo člani komisije znova zasedali v ponedeljek in da bo izredno sejo do imenovanja novega predsednika vodil podpredsednik komisije iz vrst SDS Rado Gladek.
Lah, ki se po manevru SDS ni umaknil s položaja predsednika komisije, zavrača Mahničeve navedbe, da ni več predsednik komisije. Spomnil je, da bo predlagatelje zahteve za zaslišanje prič pozval k dopolnitvam, z njihovo zahtevo pa da se bodo člani komisije seznanili na naslednji seji.
Kdaj bo naslednja seja preiskovalne komisije, Lah še ne more napovedati, Mahnič pa pravi, da ga bo doletela kazenska ovadba, če bo vztrajal na položaju predsednika preiskovalne komisije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje