Rutte po srečanju z Golobom: Slovensko višanje obrambnih izdatkov je skladno z Natom

V Sloveniji se danes prvič, odkar je konec lanskega leta prevzel vodenje zveze Nato, mudi generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Mark Rutte. Dopoldne se je v Ljubljani udeležil zasedanja Parlamentarne skupščine Nato, v okviru uradnega obiska v Sloveniji pa se je na Brdu pri Kranju sestal s premierjem Robertom Golobom, s katerim naj bi predvidoma govorila o aktualnih izzivih zavezništva, razmerah v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu.

Premier Robert Golob je današnje zasedanje Parlamentarne skupščine Nato v Ljubljani označil za velik uspeh, saj so tam razpravljali parlamentarci iz vseh držav članic, tako iz levega kot tudi desnega političnega pola. Po njegovih besedah to kaže, da lahko ne glede na ideološka prepričanja "gradijo skupno in bolj varno prihodnost".

Golob pozdravil sporazum na Bližnjem vzhodu

"To je še en dokaz, da je Nato zavezništvo, ki temelji na vrednotah demokracije, pravne države in da je to za male države, kot je Slovenija, največja garancija za našo kolektivno varnost," je izpostavil premier.

Golob je ob tem današnji dan označil kot dober tudi za ljudi v Gazi, Palestini in na celotnem območju Bližnjega vzhoda, saj se je začel mirovni proces z izpustitvijo izraelskih talcev dejansko izvajati. "To je pozitivna novica, da se morija in genocid v Gazi zaključita," je poudaril premier, ki se je ob tem zahvalil tudi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki mu je uspelo prisiliti obe strani, da sta se usedli za pogajalsko mizo.

Po Golobovih besedah je to tudi priložnost za oblikovanja dveh držav, Slovenija in EU pa bosta v širšem pomenu prav tako pomembno prispevali k temu, da Palestinci dobijo pravico do svobodnega življenja v svoji državi.

Golob in Rutte sta izmenjala poglede tudi o dogajanju na bojiščih v Ukrajini, slovenski predsednik vlade pa je prepričan, da bi lahko nedavna rešitev v Gazi pozitivno vplivala tudi na doseg premirja tudi v Ukrajini.

"V Ukrajini se mora zaključiti morija, naša dolžnost pa je, da pomagamo zaščititi ukrajinsko prebivalstvo. To, čemur smo priča v zadnjih mesecih in tednih, torej nenehnim zračnim napadom na civilno in energetsko infrastrukturo, nima kaj dosti povezave z dejanskimi vojnimi napori, ampak gre za izčrpavanje prebivalstva," je prepričan Golob, ki je ob tem napovedal, da se je Slovenija pridružila iniciativi PEARL z namenom zaščite ukrajinskega prebivalstva in infrastrukture.

Slovenski premier in generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva sta spregovorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. V celoti sta se strinjala, da mora biti ta regija stabilna in da ne sme priti do tega, da bi se strasti tam razplamtele.

"Zaenkrat je situacija mirna, pomembno pa je, da Nato tam ohranja prisotnost in da tudi Slovenija znotraj Nata ohranja prisotnost v regiji. Cilj je en sam, in sicer zagotavljanje miru in stabilnosti v regiji. V neki daljni perspektivi pa tudi članstvo vseh držav Zahodnega Balkana v EU in tudi v zvezi Nato," je dejal Robert Golob.

"Verjamem, da je pot, po kateri gremo, prava"

Premier je Rutteju tudi predstavil, kako si je Slovenija začrtala smernice povečevanja obrambnih izdatkov, potem ko je bila na vrhu zveze Nato junija v Haagu sprejeta odločitev o povišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035 za vse države članice.

"Slovenija si je zastavila počasno, ampak konstantno povečevanje izdatkov za obrambo, varnost in odpornost. Zelo jasno smo izpostavili, da ima vsaka država znotraj zavezništva svojo vlogo, Slovenija pa ima kot država na geografskem presečišču zelo pomembno logistično vlogo, ki jo bomo krepili tudi v prihodnosti," je dejal Golob.

Ob koncu je poudaril, da je "pot, po kateri gremo prava" in da verjame, da je orožje samo en del varnosti, bistveno večji del pa predstavljajo ljudje. Po njegovih navedbah smo ljudje najbolj motivirani za obrambo takrat, ko vemo, da smo kot družba močnejši.

Rutte: Slovenija ima kredibilen načrt zviševanja obrambnih izdatkov

Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja je Slovenija "cenjena in zanesljiva zaveznica", ki je "popolnoma zavezana skupni obrambi in načrtom odvračanja". Spomnil je, da Slovenija veliko prispeva k skupnim naporom zavezništva na Kosovu in v Iraku, prav tako pa tudi s svojimi enotami v Latviji in na Slovaškem.
"Tako kot Slovenija stoji ob boku Natu, tudi zaveznice stojijo ob strani Sloveniji. Madžarska in Italija z letali varujeta vaše nebo, zaveznice pa so poslale nujno pomoč ob katastrofalnih poplavah leta 2023," je dejal Rutte.

Ob tem se je Rutte zahvalil Sloveniji za vso dosedanjo pomoč, ki jo je namenila Ukrajini v boju proti ruski agresiji.

"Rusija medtem še naprej vodi svojo brutalno vojno agresije proti Ukrajini na vseh frontah. Njeni napadi niso omejeni zgolj na obrambno industrijo in vojaške cilje, temveč v zadnjem času predvsem sistematično obstreljuje kritično infrastrukturo, civilne objekte in stanovanjska območja, hkrati pa izvaja zlonamerne kibernetske in obveščevalne operacije proti zahodnim zaveznicam," je poudaril generalni sekretar Nata.

Izpostavil je, da samo varna Ukrajina pomeni tudi varnejšo Evropo, zato je ključnega pomena, da evropske zaveznice še naprej podpirajo Kijev. "Trenutno že poteka dobava vojaške opreme v vrednosti dveh milijard evrov, ki iz ZDA prihaja v Ukrajino. Ključno je, da se ta podpora nadaljuje in da Ukrajini še naprej pomagamo," je dejal Rutte.

Glede nedavnih incidentov z domnevno ruskimi droni, zaradi katerih so morali začasno zapreti številna pomembna evropska letališča, je dejal, da je bil odziv zavezništva hiter, odločen in premišljen. "Imamo orodja in zmogljivosti za obrambo vsakega centimetra zavezniškega ozemlja. Moč zveze Nato je v naši enotnosti, ko skupaj ščitimo milijardo naših državljanov," je dodal.

Na novinarsko vprašanje, ali so slovenski načrti o poteku zviševanja obrambnih izdatkov skladni z Natovimi smernicami, pa je Mark Rutte odgovoril: "Slovenija je začrtala kredibilno pot k našemu skupnemu cilju. Zelo pomembno je, da izpolnimo zaveze, ki smo jih podali v Haagu."

Slovenija je junija pred začetkom vrha zavezništva v Haagu sprejela obrambno resolucijo, ki predvideva zviševanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030. Le nekaj dni kasneje pa so voditelji držav članic na zasedanju Nata potrdili dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Rutte se je kasneje srečal še s predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Zasedanje parlamentarcev Nata in Ruttejev obisk v Sloveniji sicer potekata le nekaj mesecev po prelomnem vrhu zavezništva v Haagu, na katerem so se voditelji držav članic zavezali, da bodo proračunske izdatke za obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda.