Vodstvo šempetrske bolnišnice se je odzvalo na množične odpovedi kirurgov. Direktor bolnišnice in predstojnik tamkajšnje kirurške službe sta povedala, da vsi kirurgi še opravljajo delo in da so odpovedi velik udarec šempetrski kirurgiji.
Direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič in predstojnik kirurške službe Danijel Fišer sta se danes odzvala na petkove odpovedi delovnega razmerja petih kirurgov.
“Ta trenutek predvsem razmišljamo, kako naprej. Danes je ožje vodstvo skupaj s predstojnikom kirurške službe iskalo in še išče rešitve za naprej. Razpisi bodo objavljeni, pogovori s kirurgi bodo sledili v prihodnjih dneh, doslej še ni bilo časa za to,” je povedal direktor Klančič.
“Odpovedi, ki so se zgodile brez opozorila, vsekakor jemljem kot resno dejanje,” je dodal. Dva kirurga sta iz abdominalne kirurgije, trije pa iz travmatologije.
Pretres za delovanje kirurškega oddelka
Odpovedi so velik udarec šempetrski kirurgiji, je dejal Klančič, vpliv na bolnike pa bodo skušali omejiti. Po njegovih besedah so se vse odpovedi zgodile brez pojasnila. Odpovedni rok je dva meseca, v kratkem bosta specialistični izpit naredila dva nova kirurga, obenem potekajo pogovori s sosednjimi bolnišnicami. Slovensko zdravstvo je v turbulentnem času in v prihodnjih dneh se utegnejo zgoditi še kakšne odpovedi, je poudaril Klančič.
“Za delovanje kirurškega oddelka ta dogodek pomeni pretres,” je dejal predstojnik kirurškega oddelka Fišer. Natančnih rešitev trenutno ni mogoče podati, prav tako je v tem trenutku težko reči, koliko, če sploh, bo odpovedi operacij, saj delo kirurgov vsaj v tem trenutku zagotavlja odpovedni rok in trenutno vsi opravljajo svoje delo. Kljub zadnjim dogodkom in zdravniški stavki v bolnišnici ne prihaja do večjih zamud na račun stavke, je povedal Fišer.
Po njegovih besedah je čisto možno, da bodo v bolnišnici nekdanji zaposleni delali kot pogodbeni sodelavci, kakor se to dogaja na radiologiji. Po njegovi oceni je sicer za razvoj bolnišnice in sledenje strategiji potreben stalen kader, zato je v tem trenutku ob takih dejanjih zaskrbljen predvsem za prihodnost bolnišnice, za sledenje delu z novimi aparaturami in postopki, bolj kot za neposredno zdravstveno oskrbo, ki se lahko zagotavlja tudi s pogodbenimi sodelavci.
“Zato se mi zdi smiselno, da je v vsaki ekipi znotraj vsake stroke nekaj zdravnikov, ki peljejo zadevo naprej, ne zgolj v smislu opravljanja storitev, ampak razvoja bolnišnice,” je zaključil Klančič. Ni pa želel komentirati, ali je pri odpovedih šlo za odgovor na predlagano novelo zakona, ki bi strožje razdelila javno in zasebno zdravstvo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje