Menu Item
Pandemija koronavirusa nas je naučila marsikaj: med drugim tudi to, da si veliko ljudi rok ali ne umiva dovolj pogosto ali pa si jih ne zna umiti pravilno. Ob svetovnem dnevu umivanja rok preverite, ali ste med njimi.
Že več kot dve leti navodila za pravilno umivanje rok visijo skoraj na vsakem javnem stranišču, kako se pravilno umiva roke, je Slovencem marca 2020, ko se je v Sloveniji začela epidemija koronavirusa, pokazal tudi predsednik države Borut Pahor z označko Politika čistih rok.
Dejstvo, da si s petimi sekundami pod tekočo vodo rok ne bomo temeljito oprali, smo v zadnjih letih nekoliko bolj ozavestili, a z ukinitvijo nekaterih higienskih ukrepov smo tudi na umivanje rok nekoliko pozabili – čeprav, kot opozarjajo na NIJZ, ne bi smeli. Gre namreč za enega najbolj preprostih, učinkovitih in cenovno dostopnih načinov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med ljudmi. Umivanje rok je tudi pomembneje od razkuževanja, saj si s pravilnim umivanjem z vodo in milom z rok speremo vse bakterije in razkužilo ni več potrebno.
Razlika med “dobrim” in “slabim” umivanjem rok je vidna tudi na fotografijah umitih rok, fotografiranih z UV kamero, in prikazuje, kako čiste so roke po 15 in kako po 30 sekundah umivanja v primerjavi z umazanimi rokami.
Ob svetovnem dnevu umivanja rok, ki ga vsako leto obeležujemo 15. oktobra, so v Splošni bolnišnici Jesenice opozorili, da je umivanje rok ena glavnih veščin, ki se jo mora človek naučiti že v mladih letih, prav tako lahko tako preprečimo marsikatero okužbo.
Si znate pravilno umiti roke?
V videoposnetku vam bo prvošolka pokazala, kako si pravilno umiti roke.
Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit. Nato roke omočimo pod toplo tekočo vodo, saj že s tem odplaknemo precejšnje število mikroorganizmov in povečamo učinkovitost miljenja, ki sledi. Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celotni površini dlani, hrbtišč, med prsti, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti ali zapestij. Roki milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele rok. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo, najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej, če nismo doma.
Kot priporoča NIJZ, si moramo roke umiti, kadar so vidno onesnažene ali mokre; med in po pripravi jedi; pred jedjo; vsakič, preden koga hranimo; pred nego in po negi bolnika v domačem okolju; pred in po oskrbi rane; po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča; po smrkanju, kihanju, kašljanju; po dotikanju živali ali živalskih odpadkov; po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov.
Če se vam to zdi prepogosto, je ob tem potrebno opozoriti, da smo lahko, če si redno ne umivamo rok, ure in ure prenašalci virusa, saj lahko okužimo vse, česar se dotaknemo. V raziskavi so japonski znanstveniki ugotovili, da je na vzorcih kože izvorni koronavirus preživel 8,6 ure, alfa 19,6 ure, beta 19,1 ure, gama 11 ur, delta 16,8 ure in omikron 21,1 ure.
Prvi zametki umivanja rok šele v 19. stoletju
Umivanje rok je razmeroma nova praksa. Kot piše Guardian, so verski rituali umivanja rok v muslimanskih in judovskih kulturah prisotni že tisoče let, kot preventivni ukrep v zdravstvu pa je ideja umivanja rok precej nova, stara zgolj okrog 130 let.
Prvi zametki prakse so se pojavili že prej, v sredini 19. stoletja, ko je madžarski zdravnik preizkusil takrat revolucionarno idejo, da bi z umivanjem rok zmanjšali število z okužbami povezanih smrti. V dunajski bolnišnici, kjer je delal, je bilo namreč na oddelku z nosečnicami, ki so jih oskrbovali zdravniki, veliko več smrti kot na oddelku, kjer so nosečnice oskrbovale babice.
Viktorijanski zdravniki so takrat verjeli, da se bolezni širijo preko smradu v zraku in so zato zmeraj trdno zapirali okna. Ker so verjeli, da so pred boleznimi varni, so zdravniki tako v mrtvašnici z zaprtimi okni secirali trupla, nato pa pomagali pri porodu – ne da bi si vmes umili roke ali razkužili kirurški pribor. Ko se je eden od zdravnikov ponesreči porezal z lastnim priborom in kmalu po tem zbolel in umrl z enakimi simptomi kot nosečnice, je Semmelweis posumil, da so morda krivi delci iz mrtvašnice. Da bi preizkusil svojo teorijo, je zdravnikom naročil, naj si umijejo roke in razkužijo kiruruški pribor. Smrtnost porodnic se je zmanjšala z 18 odstotkov na zgolj en odstotek, še piše The Guardian.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!