Na shodu pred vlado so se opoldne zbrali predstavniki zaposlenih iz različnih delov javnega sektorja in vladi sporočili, da je dovolj praznih obljub in je čas, da dane zaveze končno izpolni. V sindikatih se namreč vse bolj veča nezadovoljstvo zaradi neuspešnih pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, dodatno pa pričakujejo tudi uskladitev plač z inflacijo. Če dogovora ne bo, pa napovedujejo, da se bodo drugič zbrali še v večjem številu.
Shod so napovedali, ko še ni bilo znano, da se bodo pogajanja nadaljevala. A tudi potem, ko so se v sredo drugič pogovarjali o uskladitvi plač z inflacijo in je vladna stran vztrajala pri prvotnem predlogu, ki za sindikate ni sprejemljiv, ocenjujejo, da je bila odločitev za shod prava.
Med njihovimi zahtevami je poleg dogovora o uskladitvi plač z inflacijo tudi zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Po prvotnih načrtih naj bi ta pogajanja sklenili že do sredine letošnjega leta, a se je v večmesečnih pogajanjih datum za dogovor vse bolj odmikal. Jeseni, potem ko je Slovenijo prizadela ujma, pa je vlada sindikatom predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij in prehod na nov plačni sistem zamaknili na začetek leta 2025, kar je leto pozneje, kot so sprva načrtovali.
V pogajalski skupini sindikatov pričakujejo, da se bo implementacija novega plačnega sistema začela najpozneje s 1. januarjem 2025 in končala do izteka mandata aktualne vlade, torej do konca junija 2026. Ob tem je njihova zahteva, da na novi plačni lestvici ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, nesorazmerja v osnovnih plačah pa se bodo odpravila tako, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018. A ob tem nove datume vežejo na pogoj, da se plače uskladijo z inflacijo.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je izpostavil, da se vsako leto določene ekonomske skupine “mastijo na njihov račun”. “Pri nas je praksa, da tistega, ki pokaže na tatu, tudi primejo,” je poudaril. Dodal je, da ni nobene druge evropske države, v kateri bi uradnik z državnimi pooblastili za svoje delo prejel minimalno plačo.
Adil Huselja, predsednik Sindikata policistov Slovenije, je opozoril, da brez organizacij, ki so se danes zbrale na protestnem shodu, država ne more normalno delovati. “Varnosti, za katero skrbimo, in njenega pomena se očitno ne zavedajo. Toda varnost ni samoumevna, če se tega ne zavedajo sedaj, se bodo potem, ko bomo delo ustavili in se s stavko borili za izpolnitev svojih zahtev,” je poudaril.
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič pa je izpostavil, da njihove “plače izpodjeda inflacija, razžira pa jih tudi kozmični dež”. “Kozmični dež vladnega sprenevedanja, vladne brezbrižnosti in vladnega podcenjevanja. Kozmični dež vladnega zavlačevanja, vladnega prelamljanja danih obljub in zavez, vladnega zavajanja,” je našteval in ob tem pozval h koncu tovrstnega ravnanja.
Predsednik Sindikata v zdravstvu Slovenije Pergam in Sindikata Kliničnega centra Ljubljana Vladimir Lazić pa je spregovoril tudi v imenu vseh 40 tisoč zaposlenih v zdravstvu. “Vladi sporočamo, da imamo dovolj zavlačevanja pogajanj,” je dejal in poudaril, da je tudi javnim uslužbencem zmanjkalo potrpljenja. “Tudi mi smo nekaj vredni v tem nesrečnem sistemu,” je poudaril in spomnil, da so tudi oni volilci in volilke ter da ne zahtevajo nič drugega kot pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo v normalnih delovnih pogojih.
Perica Radonjič, predsednik Sindikata centrov za socialno delo, pa je opozoril, da socialnemu varstvu primanjkuje med 20 do 30 odstotkov kadra. “Zaradi tega so sodelavci tako obremenjeni, da niso več pripravljeni pristajati na to in množično zapuščajo delovna mesta,” je pojasnil in dodal, da je pridobivanje novega kadra izjemno težko.
Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa, je poudaril, da so vladajoči pred volitvami prodajali velike upe in vero v prihodnost, takoj po izvolitvi pa da so pozabili na delovno ljudstvo. “To ljudstvo vas je prišlo zbudit,” je dejal in dodal, da so jim prišli nastavit ogledalo. “Besede so poceni, dejanja štejejo in vaša dejanja kažejo, da delavce v kulturi in varstvu v naravi prezirate,” je dejal. “Delavci izgorevajo za javno službo, izčrpani so in premalo plačani, vi ste krivi, da bežijo iz javnega sektorja in da zavodi zaradi strokovne in kadrovske podhranjenosti propadajo,” je še sporočil vladajočim.
Današnji shod so pripravili v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Vanjo vključeni sindikati zastopajo zaposlene v številnih poklicih in dejavnosti, med njimi so policisti, poklicni gasilci, ravnatelji, zaposleni v vojski, zdravstvu, sociali, državni upravi, kulturi, visokem šolstvu. Del nagovora predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Podporo shodu so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenija (KSJS), saj ga razumejo kot legitimen boj za boljši položaj delavk in delavcev, so zapisali.
Razlog za shod so neizpolnjena pričakovanja sindikatov glede prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij. Uskladitev plač z inflacijo je po navedbah KSJS nujen ukrep, saj zaradi visoke rasti cen, zlasti hrane in energentov, ki najbolj vplivajo na tiste z najnižjimi plačami, ne morejo dopustiti realnega padanja plač. Po pogajanjih o uskladitvi vrednosti plačnih razredov, ki se nadaljujejo v ponedeljek zjutraj, pričakujejo ustrezen vladni protipredlog.
Protestniki, opremljeni s sindikalnimi zastavami, piščalkami in transparenti so se najprej zbrali na Trgu republike, od koder so se peš odpravili pred poslopje vlade. Tam so vladi sporočali, da jim počasi zmanjkuje potrpežljivosti. Poklicni gasilci iz Gasilske brigade Ljubljana pa so že pred tem svoje zahteve predali ministrstvu za obrambo. V imenu obrambnega ministra Marjana Šarca jih je prevzel državni sekretar Rudi Medved.
Na ministrstvu za javno upravo so ob današnjem shodu navedli, da je to legitimno orodje sindikalnega boja, a razloge zanj težko sprejmejo. Pogajanja potekajo, obe strani se trudita najti kompromisno rešitev glede usklajevanj vrednosti plačnih razredov plačne lestvice z inflacijo v letu 2024, so zapisali.
Kot so spomnili na ministrstvu, je minister za finance v funkciji ministra za javno upravo Klemen Boštjančič po ponedeljkovi seji pogajalske komisije dejal, da vladna stran ocenjuje pogajanja kot konstruktivna in je sindikatom predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici naslednjega leta. To pomeni, da bi se vse plače javnih uslužbencev v naslednjem letu zvišale. Za začetek uveljavitve odprave plačnih nesorazmerij in novega plačnega sistema pa so predlagali začetek leta 2025 zaradi nujne sanacije škode po poplavah, so spomnili na ministrstvu.
Tudi na sredini seji pogajalske komisije sta obe strani izmenjali nekaj predlogov, kako bi se spremenile oz. povečale vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. Državna sekretarka ministrstva za javno upravo in namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec je po seji pojasnila, da v pogajanjih napredujejo in so prepričani, da bodo sklenili dogovor in se bodo plače javnih uslužbencev v naslednjem letu povišale. “Odprto je še vprašanje glede višine spremembe in glede datuma uveljavitve. Ostajamo optimistični,” so povzeli njene besede v sporočilu za javnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje