Menu Item
Več sindikatov, ki zastopajo zaposlene v javnem sektorju in zdravstvu, je ministrstvo za zdravje pozvalo, naj nemudoma skliče usklajevanja glede predloga interventnega zakona. Ob tem opozarjajo, da predlog ob interventnih ukrepih vsebuje tudi sistemske posege v zakonodajo.
Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ministrstvo je deležnikom predlog poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, je razvidno iz dopisa, ki ga je neuradno pridobila STA.
V zdravniškem sindikatu Fides so svoje prvo mnenje o zakonu ministrstvu posredovali v petek, nanaša pa se na člene, “ki zadevajo vključevanje zdravnikov v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, omejitve izrabe letnega dopusta, dodatkov za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ter za izbiro specializacije iz družinske medicine, uvedbo kapice na nadomestila in zaostritev prepovedi dela pri drugem delodajalcu”. Zaradi kratkega roka je mnenje oblikovalo ožje vodstvo sindikata, po proučitvi vsebin predloga zakona in iz javnosti dostopnih informacij pa so ga danes posredovali še v potrditev glavnemu odboru sindikata.
V Fidesu opozarjajo, “da predlog zakona vsebuje številne predloge rešitev sistemskega značaja, ki bi morala biti predhodno vsebinsko skomunicirana z zdravniškimi organizacijami in reševana sistemsko, nenazadnje tudi skozi obljubljeno prenovo plačne zakonodaje”. Ob tem so spomnili na dva podpisana sporazuma z vlado, iz katerih izhaja zaveza po novi plačni zakonodaji v zdravstvu. Sami pa se, tudi zaradi nekaterih izjav odločevalcev, bojijo, da “poskuša vlada ponovno preko interventnega zakona narediti obvod od prepotrebnih sistemskih sprememb”.
“To kar nas posebej skrbi, je dejstvo, da bodo restrikcije, ki se s predlogom zakona uvajajo za zdravnike in zobozdravnike, namesto stabilizacije razmer v zdravstvu še bolj destabilizirale že tako krhek sistem. Nezavidljiv trend delnega oz. popolnega zapuščanja javnega zdravstvenega sistema se bo po principu palice nedvomno pospešil. To nam je zdaj vsem popolnoma jasno,” so zapisali v Fidesu.
Kot je za tiskovno agencijo povedala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, so omenjeni sindikati kljub kratkemu roku v petek na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel vseeno naslovili odziv na predlagane rešitve, v vednost pa so ga posredovali tudi kabinetu predsednika vlade.
V dopisu so opozorili, da bi se morale tovrstne zakonske rešitve sprejemati v poglobljenem socialnem dialogu, v katerem lahko socialni partnerji obrazložijo svoje predloge in sooblikujejo predlog zakona. Ob tem so opozorili, da v tem primeru predlaganega interventnega zakona do socialnega dialoga sploh ni prišlo in ministrico pozvali, naj nemudoma skliče usklajevanja socialnih partnerjev, kjer bodo imeli možnost z ministrstvom in vlado doseči širši družbeni konsenz.
Ne le interventni ukrepi, tudi posegi v zakonodajo
Opozorili so tudi, da predlagani interventni zakon vsebuje trajne in sistemske posege v zakonodajo na področju zdravstva, ne le interventnih ukrepov. Kot primer je Ilešič Čujevič navedla kapico na višino nadomestil za bolniško odsotnost in znižanje teh nadomestil, pa tudi zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru neplačevanja prispevkov, kar da bistveno poslabšuje zdravstveno zavarovanje številnih državljanov.
Zakon je po njenih besedah napisan podobno kot zakoni o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19, na katere so v času prejšnje vlade leteli številni očitki, saj tako kot ta zakon poleg interventnih ukrepov vsebovali sistemske posege v zakone.
V dopisu ministrstvu za zdravje so tako sindikati predlagali črtanje večine določbe, ki predvideva kapico na višino nadomestil za bolniške odsotnosti, pa tudi člena, ki predvideva zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Izpostavili pa so tudi številna nomotehnična vprašanja, med drugim glede predlagane omejitve izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce, saj ocenjujejo, da gre za nesorazmeren poseg v pravico do letnega dopusta. Predlog zakona namreč v primeru aktivacije načrta zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč predvideva prepoved izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce in sodelavce, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.
Na vprašanje, ali je katera od predvidenih rešitev dobra, je Ilešič Čujevič izpostavila ponovno podaljšanje obdobja, ko se nadomestilo za bolniško odsotnost zaposlenih izplačuje v breme delodajalca, na 30 dni.
Sindikati so predlagali še, naj se v predlog zakona doda določbo glede standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti. Tako predlagajo dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti z določbo, da standarde in normative sprejme minister za zdravje, kar da je že določeno v aneksu h kolektivni pogodbi.
Ministrstvo za zdravje je sicer danes deležnikom poslalo dopis, v katerem jih je obvestilo, da so rok za preučitev in za vsebinski odziv podaljšali do četrtka, je neuradno izvedela STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!