Menu Item
V pogajalski skupini javnih sindikatov so razočarani nad vladnimi izhodišči. Menijo, da niso na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.
V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so negativno presenečeni nad spremenjenimi izhodišči vlade za pogajanja.
Niso optimistični, da so na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju. Dvomijo tudi, da se bo mogoče dogovoriti do 30. junija.
V pogajalski skupini, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so pričakovali, da jim bo vlada pred ponedeljkovimi pogajanji posredovala besedilo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi temeljil tako na dosedanjih vladnih izhodiščih kot na pripombah, ki so jih podali na sindikalni strani. Prav tako so pričakovali konkreten predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, namesto tega so prejeli zgolj spremenjena vladna izhodišča.
Ta po oceni pogajalske skupine ohranjajo nekatere najbolj problematične predloge, na primer glede odprave primerljivosti med posameznimi dejavnostmi in glede zamrznitve izplačevanja delovne uspešnosti. Poleg tega izhodišča dodatno časovno odmikajo uveljavitev nove plačne lestvice in odpravo plačnih nesorazmerij.
Ob tem so poudarili, da se zavedajo, da javnofinančno najbolj zahtevne spremembe, zlasti glede odprave uravnilovke pri najnižjih plačah, terjajo dogovor o postopni uveljavitvi. “Kljub temu pa menimo, da uveljavitev nove plačne lestvice, ki bi ta problem razrešila in odlaganje odprave nesorazmerij v osnovnih plačah v obdobje proti koncu prihodnjega leta ali še kasneje, ni sprejemljivo in da obstoječega stanja ne bo mogoče ohranjati do takrat,” so dodali v sporočilu za javnost.
Prav tako se jim ne zdi sprejemljivo, da bi določeni deli javnega sektorja višje plače iz naslova že sklenjenih parcialnih dogovorov prejemali že sedaj, medtem ko bi preostali, še zlasti najnižje plačani morali na odpravo nesorazmerij čakati nadaljnje leto ali leto in pol.
Ocenjujejo, da s predlogi iz izhodišč ne bo mogoče doseči ciljev, ki si jih je pri reformi zadala vlada, kot so ohranitev transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, večja variabilnost in večja privlačnost sistema za mlade.
“Še več, z vztrajanjem na t. i. stebrih in njihovi vsebini ter odpravo kakršnekoli resne primerljivosti med stebri se povečujejo javnofinančna tveganja, povezana s plačami v javnem sektorju in ohranjajo elementi, ki v sistemu povzročajo neravnovesja. V praksi bi to lahko pomenilo, da bodo določene poklicne skupine v posameznih stebrih dosegle zvišanje plač, tudi skozi stavkovne zahteve in skozi parcialne dogovore, kar vladna izhodišča omogočajo, medtem ko to ne bo nujno veljalo za preostale stebre,” so navedli.
Ob tem so kritični tudi do “izrazito različnega pristopa” k obravnavi posameznih delov javnega sektorja, ko gre za pogajanja na ravni posameznih dejavnosti. Ob tem so izpostavili redna pogajanja s sindikata zdravstva in socialnega varstva, med tem ko se vladna stran z večino sindikatov drugih dejavnosti sploh še ni sestala. Poudarjajo, da pogajanja po posameznih dejavnosti ne bi smela prejudicirati rešitev, o katerih je treba najprej doseči soglasje na ravni celotnega javnega sektorja.
Zamude pri sprejemanju izhodišč in njihovo spreminjanje po oceni sindikatov pod velik vprašaj postavljajo rok za dogovor, to je 30. junij. “Vprašanje dejanske pripravljenosti na dogovor se nam postavlja tudi v luči napovedi vlade, da je dogovor potrebno doseči tudi glede številnih drugih področij delovnih razmerij, ki urejajo pravice javnih uslužbencev, ne le neposredno na področju plač, kljub temu da oktobrski dogovor o tem ne govori,” so dodali.
Vlada v izhodiščih namreč celoten dogovor pogojuje z dogovorom o celi vrsti vsebin izven plačnega sistema, “ne da bi bilo jasno, kaj konkretno predlaga in kakšni bodo učinki predlaganih posegov po posameznih področjih”.
Sindikati sicer vnaprej ne zavračajo morebitnih pogajanj o kateri od vsebin, ki ni neposredno povezana s plačami, vendar želijo najprej konkretne in transparentne predloge z vladne strani.
Najprej pa od vlade pričakujejo, da bo med drugim pojasnila razloge za poslabšanje izhodišč ter da bo predstavila konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in drugih sprememb plačnega sistema.
Ob tem glede na dosedanji potek niso preveč optimistični, da so na pravi poti do dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij ter o boljšem in pravičnejšem sistemu plač v javnem sektorju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje